Page 92 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 92
iskovanje za znanje, znanje za zdravje Razprava
V raziskavi smo proučevali, kakšne so prehranjevalne navade nosečnic.
Izsledki raziskave kažejo, da večina anketiranih nosečnic zaužije le tri obroke
dnevno, in sicer zajtrk, kosilo in večerjo. Le dobra polovica anketirank zaužije
tudi dopoldansko in popoldansko malico, torej pet obrokov dnevno. Belov-
ić (2015) poudarja, da je priporočljivo, da ima nosečnica obroke enakomer-
no porazdeljene čez cel dan, ker – kot navaja Rakić (2016) – preveliki razmiki
med obroki ali izpuščanje le-teh prikrajšajo plod za potrebne hranilne sno-
vi in energijo. Bezjak (2012) pojasnjuje, da pravilna in uravnotežena prehra-
na v nosečnosti zagotavlja rast in razvoj zdravega otroka, pri čemer nezdra-
va in nezadostna prehrana otroku škodi veliko bolj kot materi. Z raziskavo
smo ugotovili, da anketirane nosečnice zaužijejo premalo sadja in zelen-
jave, saj petina anketirank sadja sploh ne uživa vsakodnevno, slaba polovi-
ca anketirank ga uživa dvakrat dnevno, desetina trikrat dnevno, zanemarl-
jiv pa je delež tistih nosečnic, ki ga uživajo več kot trikrat dnevno. Ugotovili
smo, da približno tretjina nosečnic uživa zelenjavo enkrat oziroma dvakrat
na dan, ena desetina trikrat dnevno in le zanemarljiv delež anketirank več
kot trikrat dnevno, medtem ko slaba petina anketiranih nosečnic sploh ne
uživa zelenjave vsak dan. Navedene ugotovitve raziskave kažejo, da so preh-
ranjevalne navade nosečnic slabe, saj Mlakar-Mastnak in sodelavci (2015) pr-
iporočajo, naj nosečnica zaužije od štiri do šest obrokov dnevno, od tega naj
dva obroka vključujeta sadje in zelenjavo. V raziskavi smo ugotovili, da so an-
ketirane nosečnice največ informacij glede zdravega načina prehranjevanja v
nosečnosti pridobile v medijih (internet, televizija), temu sledijo informacije iz
knjig in revij, informacije od svojcev in prijateljev, šele nato informacije, prido-
bljene od zdravnika in medicinskih sester. Zamisliti se je treba nad tem, da so
nosečnice najmanj informacij o zdravem načinu prehranjevanja v nosečnos-
ti pridobile od medicinskih sester. Turk (2010) ugotavlja, da nosečnice vse
pogosteje poiščejo odgovore na vprašanja, ki se jim porajajo, na spletu; na
primer tako, da obiščejo spletne forume. Vedno bolj priljubljeni so številni
razpravljalni forumi, na katerih se najlažje in najhitreje dobijo informacije, saj
tam uporabniki forumov neposredno delijo svoje lastne izkušnje in izražajo
svoja mnenja. Z raziskavo smo ugotovili, da je zelo veliko informacij o preh-
rani med nosečnostjo od medicinske sestre dobil le zanemarljiv delež anketi-
ranih nosečnic, tretjina anketirank je dobila malo informacij, skrb vzbujajoč je
podatek, da ravno toliko anketirank, tj. tretjina, ni dobila od medicinske ses-
tre o prehrani med nosečnostjo nobenih informacij. To pomeni, da veliko več
kot polovica anketiranih nosečnic sploh ni dobila nobenih informacij ali zelo
malo. Nad takšnimi ugotovitvami smo lahko zaskrbljeni, saj Hrovat Bukovšek
(2015) navaja, da je medicinska sestra v dispanzerju za ženske nepogrešljiva
članica zdravstvenega tima; ima namreč prvi in zadnji stik s pacientko. Poleg
tega poudarja, da zdravstvenovzgojno svetovanje medicinske sestre vključu-
je tudi informiranje glede prehrane med nosečnostjo. Omejitev raziskave, ki
bi jo radi izpostavili, je povezana z literaturo; le-te je veliko, vendar je časovno
zastarela in večinoma nestrokovna.
90
V raziskavi smo proučevali, kakšne so prehranjevalne navade nosečnic.
Izsledki raziskave kažejo, da večina anketiranih nosečnic zaužije le tri obroke
dnevno, in sicer zajtrk, kosilo in večerjo. Le dobra polovica anketirank zaužije
tudi dopoldansko in popoldansko malico, torej pet obrokov dnevno. Belov-
ić (2015) poudarja, da je priporočljivo, da ima nosečnica obroke enakomer-
no porazdeljene čez cel dan, ker – kot navaja Rakić (2016) – preveliki razmiki
med obroki ali izpuščanje le-teh prikrajšajo plod za potrebne hranilne sno-
vi in energijo. Bezjak (2012) pojasnjuje, da pravilna in uravnotežena prehra-
na v nosečnosti zagotavlja rast in razvoj zdravega otroka, pri čemer nezdra-
va in nezadostna prehrana otroku škodi veliko bolj kot materi. Z raziskavo
smo ugotovili, da anketirane nosečnice zaužijejo premalo sadja in zelen-
jave, saj petina anketirank sadja sploh ne uživa vsakodnevno, slaba polovi-
ca anketirank ga uživa dvakrat dnevno, desetina trikrat dnevno, zanemarl-
jiv pa je delež tistih nosečnic, ki ga uživajo več kot trikrat dnevno. Ugotovili
smo, da približno tretjina nosečnic uživa zelenjavo enkrat oziroma dvakrat
na dan, ena desetina trikrat dnevno in le zanemarljiv delež anketirank več
kot trikrat dnevno, medtem ko slaba petina anketiranih nosečnic sploh ne
uživa zelenjave vsak dan. Navedene ugotovitve raziskave kažejo, da so preh-
ranjevalne navade nosečnic slabe, saj Mlakar-Mastnak in sodelavci (2015) pr-
iporočajo, naj nosečnica zaužije od štiri do šest obrokov dnevno, od tega naj
dva obroka vključujeta sadje in zelenjavo. V raziskavi smo ugotovili, da so an-
ketirane nosečnice največ informacij glede zdravega načina prehranjevanja v
nosečnosti pridobile v medijih (internet, televizija), temu sledijo informacije iz
knjig in revij, informacije od svojcev in prijateljev, šele nato informacije, prido-
bljene od zdravnika in medicinskih sester. Zamisliti se je treba nad tem, da so
nosečnice najmanj informacij o zdravem načinu prehranjevanja v nosečnos-
ti pridobile od medicinskih sester. Turk (2010) ugotavlja, da nosečnice vse
pogosteje poiščejo odgovore na vprašanja, ki se jim porajajo, na spletu; na
primer tako, da obiščejo spletne forume. Vedno bolj priljubljeni so številni
razpravljalni forumi, na katerih se najlažje in najhitreje dobijo informacije, saj
tam uporabniki forumov neposredno delijo svoje lastne izkušnje in izražajo
svoja mnenja. Z raziskavo smo ugotovili, da je zelo veliko informacij o preh-
rani med nosečnostjo od medicinske sestre dobil le zanemarljiv delež anketi-
ranih nosečnic, tretjina anketirank je dobila malo informacij, skrb vzbujajoč je
podatek, da ravno toliko anketirank, tj. tretjina, ni dobila od medicinske ses-
tre o prehrani med nosečnostjo nobenih informacij. To pomeni, da veliko več
kot polovica anketiranih nosečnic sploh ni dobila nobenih informacij ali zelo
malo. Nad takšnimi ugotovitvami smo lahko zaskrbljeni, saj Hrovat Bukovšek
(2015) navaja, da je medicinska sestra v dispanzerju za ženske nepogrešljiva
članica zdravstvenega tima; ima namreč prvi in zadnji stik s pacientko. Poleg
tega poudarja, da zdravstvenovzgojno svetovanje medicinske sestre vključu-
je tudi informiranje glede prehrane med nosečnostjo. Omejitev raziskave, ki
bi jo radi izpostavili, je povezana z literaturo; le-te je veliko, vendar je časovno
zastarela in večinoma nestrokovna.
90
