Page 93 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 93
ljuček karmen knez, andreja hrovat bukovšek, rok poličnik
Z raziskavo smo ugotovili, da ima le polovica anketiranih nosečnic zadovol-
jive prehranjevalne navade, druga polovica anketirank nima zadostnega šte-
vila obrokov dnevno, prav tako zaužijejo premalo sadja in premalo zelenjave.
Skrb vzbujajoča je ugotovitev raziskave, da so nosečnice pridobile najmanj in-
formacij o prehrani med nosečnostjo od medicinske sestre in zdravnika. Tret-
jina anketirank sploh ni dobila nič informacij od medicinske sestre, približno
enak delež anketirank pa je pridobil zelo malo informacij. V Sloveniji imamo
za vse druge skupine prebivalstva izdanih nemalo priporočil in publikacij o
prehrani, le za nosečnice, ki so precej ranljiva skupina, ne. Na spletni strani
Ministrstva za zdravje Republike Slovenije nismo zasledili objavljenih smernic
glede prehrane v nosečnosti. Zasledili smo, da je v prenovljenem programu
Šole za bodoče starše sklop predavanj namenjen prehrani med nosečnostjo,
do katerih je v rednem preventivnem programu upravičena vsaka nosečni-
ca. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo našli pub-
likacijo z naslovom Lahko jem v nosečnosti. Menimo, da je v Sloveniji teža-
va v tem, da nimamo objavljenih smernic o zdravi in uravnoteženi prehrani,
ki bi jo morale nosečnice uživati. Na spletu je mogoče zaslediti veliko infor-
macij o prehrani nosečnic, vendar so to informacije, ki niso strokovne in ver-
odostojne. Že na pogled se med seboj zelo razlikujejo, ker so objavljene na
različnih forumih, nosečnice so lahko ob branju in primerjanju le-teh samo
zmedene in negotove. Glede na rezultate raziskave smo ugotovili, da je oza-
veščenost nosečnic o pomenu zdrave prehrane med nosečnostjo kljub vse-
binam, ki jih nosečnice slišijo v Šoli za bodoče starše, slaba. Zato menimo,
da bi bilo dobro še več pozornosti nameniti vsebinam o prehranjevalnih na-
vadah nosečnic med nosečnostjo. Domnevamo, da nosečnice veliko bolj
zaupajo informacijam zdravstvenega osebja kot različnim forumom, zato je
škoda, da tega zaupanja medicinske sestre ne izkoristimo. Strokovnjaki so do-
kazali, da so nosečnice veliko bolj pripravljene spremeniti svoje prehranje-
valne navade. Zato menimo, da bi bilo boljše informiranje nosečnic smiselno,
saj lahko to pomeni spremenjen način prehranjevanja ne le med nosečnost-
jo, temveč tudi po porodu.
Literatura
BELOVIĆ, B., 2015. Zdrava prehrana nosečnice v vsakdanji praksi. V: NOVAK ANTOLIČ, Ž.,
ur., Klinična prehrana v nosečnosti. Ljubljana: Center za razvoj poučevanja, Medicinska
fakulteta, str. 137–148.
BEZJAK, S., 2012. V času nosečnosti se prehranjujte zdravo. V: BELOVIĆ, B. Lahko jem v
nosečnosti. Murska Sobota: Pomursko društvo za boj proti raku, str. 9.
BILBAN, M., 2012. Nosečnost in delazmožnost. Delo in varnost, 7(5), str. 21–23.
GERŠAK, K., 2016. Genetsko svetovanje in prenatalna diagnostika. V: TAKAČ, I. in GERŠAK,
K., ur. Ginekologija in perinatologija. Maribor: Medicinska fakulteta Maribor, str. 447–
449.
HROVAT BUKOVŠEK, A., 2015. Zdravstvena nega žensk: reproduktivno zdravje, nosečnost, po-
rod in poporodno obdobje. Celje: Visoka zdravstvena šola v Celju, str. 11, 57, 62, 80.
91
Z raziskavo smo ugotovili, da ima le polovica anketiranih nosečnic zadovol-
jive prehranjevalne navade, druga polovica anketirank nima zadostnega šte-
vila obrokov dnevno, prav tako zaužijejo premalo sadja in premalo zelenjave.
Skrb vzbujajoča je ugotovitev raziskave, da so nosečnice pridobile najmanj in-
formacij o prehrani med nosečnostjo od medicinske sestre in zdravnika. Tret-
jina anketirank sploh ni dobila nič informacij od medicinske sestre, približno
enak delež anketirank pa je pridobil zelo malo informacij. V Sloveniji imamo
za vse druge skupine prebivalstva izdanih nemalo priporočil in publikacij o
prehrani, le za nosečnice, ki so precej ranljiva skupina, ne. Na spletni strani
Ministrstva za zdravje Republike Slovenije nismo zasledili objavljenih smernic
glede prehrane v nosečnosti. Zasledili smo, da je v prenovljenem programu
Šole za bodoče starše sklop predavanj namenjen prehrani med nosečnostjo,
do katerih je v rednem preventivnem programu upravičena vsaka nosečni-
ca. Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo našli pub-
likacijo z naslovom Lahko jem v nosečnosti. Menimo, da je v Sloveniji teža-
va v tem, da nimamo objavljenih smernic o zdravi in uravnoteženi prehrani,
ki bi jo morale nosečnice uživati. Na spletu je mogoče zaslediti veliko infor-
macij o prehrani nosečnic, vendar so to informacije, ki niso strokovne in ver-
odostojne. Že na pogled se med seboj zelo razlikujejo, ker so objavljene na
različnih forumih, nosečnice so lahko ob branju in primerjanju le-teh samo
zmedene in negotove. Glede na rezultate raziskave smo ugotovili, da je oza-
veščenost nosečnic o pomenu zdrave prehrane med nosečnostjo kljub vse-
binam, ki jih nosečnice slišijo v Šoli za bodoče starše, slaba. Zato menimo,
da bi bilo dobro še več pozornosti nameniti vsebinam o prehranjevalnih na-
vadah nosečnic med nosečnostjo. Domnevamo, da nosečnice veliko bolj
zaupajo informacijam zdravstvenega osebja kot različnim forumom, zato je
škoda, da tega zaupanja medicinske sestre ne izkoristimo. Strokovnjaki so do-
kazali, da so nosečnice veliko bolj pripravljene spremeniti svoje prehranje-
valne navade. Zato menimo, da bi bilo boljše informiranje nosečnic smiselno,
saj lahko to pomeni spremenjen način prehranjevanja ne le med nosečnost-
jo, temveč tudi po porodu.
Literatura
BELOVIĆ, B., 2015. Zdrava prehrana nosečnice v vsakdanji praksi. V: NOVAK ANTOLIČ, Ž.,
ur., Klinična prehrana v nosečnosti. Ljubljana: Center za razvoj poučevanja, Medicinska
fakulteta, str. 137–148.
BEZJAK, S., 2012. V času nosečnosti se prehranjujte zdravo. V: BELOVIĆ, B. Lahko jem v
nosečnosti. Murska Sobota: Pomursko društvo za boj proti raku, str. 9.
BILBAN, M., 2012. Nosečnost in delazmožnost. Delo in varnost, 7(5), str. 21–23.
GERŠAK, K., 2016. Genetsko svetovanje in prenatalna diagnostika. V: TAKAČ, I. in GERŠAK,
K., ur. Ginekologija in perinatologija. Maribor: Medicinska fakulteta Maribor, str. 447–
449.
HROVAT BUKOVŠEK, A., 2015. Zdravstvena nega žensk: reproduktivno zdravje, nosečnost, po-
rod in poporodno obdobje. Celje: Visoka zdravstvena šola v Celju, str. 11, 57, 62, 80.
91
