Page 97 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 97
aziskovalno vprašanje 3: Kako veganski način prehranjevanja vpliva na špela centrih, tamara štemberger kolnik, boris miha kaučič
percepcijo zdravja in počutje veganov?
Raziskovalno vprašanje 4: S katerimi zdravstvenimi in drugimi težavami se
srečujejo vegani zaradi načina prehranjevanja?
Raziskovalno vprašanje 5: Na kakšne načine vegani nadomeščajo vitamine
in minerale v vsakodnevni prehrani?
Metode
Za izvedbo raziskave smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Upora-
bili smo metodo utemeljene teorije. Za pridobivanje podatkov smo upora-
bili tehniko intervjuvanja – polstrukturirani intervju. Primarne vire smo dobi-
li iz znanstvenih in strokovnih člankov, znanstvenih monografij in zbornikov
znanstvenih konferenc. Uporabili smo bibliografske baze (COBISS, PUBMED,
MEDLINE). Uporabili smo literaturo, ki je bila objavljena v zadnjih desetih le-
tih. Pri iskanju literature v podatkovnih bazah smo uporabili Googlov logični
operator (AND). Za raziskavo smo uporabili instrument v obliki intervjuja
z vnaprej pripravljenimi odprtimi vprašanji, ki smo jih oblikovali na podla-
gi pregleda literature (Craig, 2009; Oberbeil in sod., 2009; Merljak in Koman,
2011; Leitzmann, 2014; Dahlke, 2015; Cramer in sod., 2017). Intervju je zajemal
12 odprtih vprašanj, ki so se nanašala na veganski način prehranjevanja, in
demografske podatke: spol, starost in izobrazba. V intervju niso bili vključeni
osebni podatki, ki bi razkrili identiteto posameznika. Uporabili smo nesluča-
jnostni namenski vzorec. V raziskavo smo vključili šest naključno izbranih
odraslih veganov, pri čemer smo upoštevali naslednja vključitvena merila: tri
ženske in tri moške osebe z najmanj srednješolsko izobrazbo brez kroničnega
obolenja v starosti od 18 do 60 let in da se vegansko prehranjujejo najmanj
dve leti. Intervjuje smo izvedli po predhodnem pisnem soglasju z izbranimi
osebami, s katerimi sta bila čas in prostor izvedbe intervjuja vnaprej dogov-
orjena. Pred intervjujem smo jim podali podrobna navodila, predstavili na-
men raziskave in potek obdelave podatkov in informacij ter jim predali pisna
soglasja, s katerimi so potrdili prostovoljno sodelovanje v raziskavi. Nagovori-
li smo jih s kratkim uvodnim nagovorom na začetku intervjuja. Intervjuje smo
snemali, na kar so bili intervjuvanci opozorjeni pred začetkom, dodali smo tu-
di informirano soglasje k intervjuju. Izvedba posameznega intervjuja je tra-
jala od 20 do 30 minut. Raziskava je potekala med 5. in 27. januarjem 2019.
V intervju nismo vključili nobenih osebnih podatkov, ki bi razkrili identite-
to intervjuvanca. Ko smo intervjuje zaključili, je sledila njihova analiza, ki se
je začela s transkripcijo – dobesednim prepisom zvočnih zapisov. Intervjuje
smo prepisali dobesedno, saj smo s tem zagotovili večjo sledljivost. Intervju-
vani je lahko dopolnil svoje odgovore in potrdil, da so odgovori na vprašan-
ja ustrezni. Prepisane intervjuje smo označili s števili od 1 do 12 brez osebnih
podatkov, ki bi lahko razkrili identiteto posameznega intervjuvanca. Sledil je
proces kodiranja oziroma določevanje pomena (ključnih besed, pojmov in
kod) posameznim delom besedila. Besedila je bilo treba večkrat prebrati. Ko
je bilo besedilo prepisano in smiselno urejeno, smo ga začeli razčlenjevati na
95
percepcijo zdravja in počutje veganov?
Raziskovalno vprašanje 4: S katerimi zdravstvenimi in drugimi težavami se
srečujejo vegani zaradi načina prehranjevanja?
Raziskovalno vprašanje 5: Na kakšne načine vegani nadomeščajo vitamine
in minerale v vsakodnevni prehrani?
Metode
Za izvedbo raziskave smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. Upora-
bili smo metodo utemeljene teorije. Za pridobivanje podatkov smo upora-
bili tehniko intervjuvanja – polstrukturirani intervju. Primarne vire smo dobi-
li iz znanstvenih in strokovnih člankov, znanstvenih monografij in zbornikov
znanstvenih konferenc. Uporabili smo bibliografske baze (COBISS, PUBMED,
MEDLINE). Uporabili smo literaturo, ki je bila objavljena v zadnjih desetih le-
tih. Pri iskanju literature v podatkovnih bazah smo uporabili Googlov logični
operator (AND). Za raziskavo smo uporabili instrument v obliki intervjuja
z vnaprej pripravljenimi odprtimi vprašanji, ki smo jih oblikovali na podla-
gi pregleda literature (Craig, 2009; Oberbeil in sod., 2009; Merljak in Koman,
2011; Leitzmann, 2014; Dahlke, 2015; Cramer in sod., 2017). Intervju je zajemal
12 odprtih vprašanj, ki so se nanašala na veganski način prehranjevanja, in
demografske podatke: spol, starost in izobrazba. V intervju niso bili vključeni
osebni podatki, ki bi razkrili identiteto posameznika. Uporabili smo nesluča-
jnostni namenski vzorec. V raziskavo smo vključili šest naključno izbranih
odraslih veganov, pri čemer smo upoštevali naslednja vključitvena merila: tri
ženske in tri moške osebe z najmanj srednješolsko izobrazbo brez kroničnega
obolenja v starosti od 18 do 60 let in da se vegansko prehranjujejo najmanj
dve leti. Intervjuje smo izvedli po predhodnem pisnem soglasju z izbranimi
osebami, s katerimi sta bila čas in prostor izvedbe intervjuja vnaprej dogov-
orjena. Pred intervjujem smo jim podali podrobna navodila, predstavili na-
men raziskave in potek obdelave podatkov in informacij ter jim predali pisna
soglasja, s katerimi so potrdili prostovoljno sodelovanje v raziskavi. Nagovori-
li smo jih s kratkim uvodnim nagovorom na začetku intervjuja. Intervjuje smo
snemali, na kar so bili intervjuvanci opozorjeni pred začetkom, dodali smo tu-
di informirano soglasje k intervjuju. Izvedba posameznega intervjuja je tra-
jala od 20 do 30 minut. Raziskava je potekala med 5. in 27. januarjem 2019.
V intervju nismo vključili nobenih osebnih podatkov, ki bi razkrili identite-
to intervjuvanca. Ko smo intervjuje zaključili, je sledila njihova analiza, ki se
je začela s transkripcijo – dobesednim prepisom zvočnih zapisov. Intervjuje
smo prepisali dobesedno, saj smo s tem zagotovili večjo sledljivost. Intervju-
vani je lahko dopolnil svoje odgovore in potrdil, da so odgovori na vprašan-
ja ustrezni. Prepisane intervjuje smo označili s števili od 1 do 12 brez osebnih
podatkov, ki bi lahko razkrili identiteto posameznega intervjuvanca. Sledil je
proces kodiranja oziroma določevanje pomena (ključnih besed, pojmov in
kod) posameznim delom besedila. Besedila je bilo treba večkrat prebrati. Ko
je bilo besedilo prepisano in smiselno urejeno, smo ga začeli razčlenjevati na
95
