Page 96 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 96
iskovanje za znanje, znanje za zdravje življenja. Obstajajo trdni dokazi o pomembni vlogi prehrane pri varovanju
in krepitvi zdravja. Zdrava prehrana in redna telesna dejavnost prispevata
k varovanju in krepitvi telesnega in duševnega zdravja ter odpornosti tele-
sa, pri otrocih oziroma mladostnikih tudi k pravilni rasti in razvoju. Z zdra-
vo prehrano lahko v zgodnjem, srednjem in poznem življenjskem obdobju
omilimo ali preprečimo nekatere kronične bolezni v starosti in vplivamo na
optimalno prehranjenost, vse to pa pripomore k boljši psihofizični kondiciji v
obdobju starosti (Belović in sod., 2013). Ljudje se vedno bolj zavedamo pov-
ezave med hrano in zdravjem. S prehranjevanjem lahko zdravje varujemo in
hkrati preprečujemo zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor
ter debelost, ki so dejavniki tveganja za nastanek kroničnih bolezni, pred-
vsem srčno-žilnih bolezni, rakavih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2 in drugih.
Že stari kitajski zdravilci, Indijci, Egipčani, Grki in Rimljani so vedeli, da lahko
nekatere zdravilne lastnosti živil pomembno vplivajo na človekovo zdravje.
Te ugotovitve je pred več kot 2500 leti ubesedil oče medicine, Hipokrat, ki je
zapisal: »Hrana naj bo vaše zdravilo in vaše zdravilo naj bo vaša hrana.« (Slate
in sod., 2010). Bohlmann in Ullmann (2014) navajata, da so izrečene Hipokra-
tove besede aktualne še danes in jih raziskave vedno znova potrdijo. Med-
tem ko je bila v antiki lakota velik problem, ki sicer v nekaterih delih sveta
obstaja še danes, sedaj živimo v času presežkov hrane, ki so glavni krivec za
pojav čezmerne telesne mase, številnih bolezni in alergij. Prav tako kot je bil
nekoč pomemben socialno-ekonomski status, je tudi danes. Vedno je veljalo,
da imajo tisti, ki prihajajo iz šibkejšega socialno-ekonomskega okolja, slabše
prehranjevalne navade in posledično več zdravstvenih težav. Revščina je bi-
la takrat pogojena s podhranjenostjo, a danes je ravno obratno, saj je ta pov-
ezana z vse večjim problemom čezmerne telesne mase. S hrano moramo v
telo vnesti toliko energije, kolikor je porabimo, zato moramo količino in vrsto
hrane prilagoditi svojemu življenjskemu slogu. Vedenja, ki vplivajo na zdrav-
je posameznika, lahko vodijo do nastanka bolezni ali njen nastanek prepreči-
jo. Če se lotimo spremembe načina prehranjevanja, to storimo postopoma, z
veliko volje in vztrajnosti ter brez skrajnih sprememb. Začeti moramo z majh-
nimi koraki, ki nas bodo pripeljali do velikih ciljev (Ross Watson, 2017). Cram-
er in sodelavci (2017) navajajo vedno več ljudi, ki opuščajo uživanje žival-
skih beljakovin, predvsem mesa, in se odločajo za vegetarijanski ali veganski
način prehranjevanja, pri katerem uživajo predvsem sadje, stročnice (soja),
oreščke in zelenjavo, bogato z beljakovinami, saj naj bi bila ta živila boj zdrava
za človekovo telo. Rådjursöga in sodelavci (2018) menijo, da so v današnjem
času podnebnih sprememb in razprav o vplivu ljudi na okolje veganske preh-
ranjevalne navade postale zanimive za širšo populacijo. Namen raziskave je
ugotoviti prehranjevalne navade veganov. Na podlagi opredeljenega razisk-
ovalnega problema smo oblikovali naslednja raziskovalna vprašanja:
Raziskovalno vprašanje 1: Kakšno vrsto hrane uživajo vegani?
Raziskovalno vprašanje 2: Kateri razlogi so vplivali na odločitev veganov za
veganski način prehranjevanja?
94
in krepitvi zdravja. Zdrava prehrana in redna telesna dejavnost prispevata
k varovanju in krepitvi telesnega in duševnega zdravja ter odpornosti tele-
sa, pri otrocih oziroma mladostnikih tudi k pravilni rasti in razvoju. Z zdra-
vo prehrano lahko v zgodnjem, srednjem in poznem življenjskem obdobju
omilimo ali preprečimo nekatere kronične bolezni v starosti in vplivamo na
optimalno prehranjenost, vse to pa pripomore k boljši psihofizični kondiciji v
obdobju starosti (Belović in sod., 2013). Ljudje se vedno bolj zavedamo pov-
ezave med hrano in zdravjem. S prehranjevanjem lahko zdravje varujemo in
hkrati preprečujemo zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor
ter debelost, ki so dejavniki tveganja za nastanek kroničnih bolezni, pred-
vsem srčno-žilnih bolezni, rakavih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2 in drugih.
Že stari kitajski zdravilci, Indijci, Egipčani, Grki in Rimljani so vedeli, da lahko
nekatere zdravilne lastnosti živil pomembno vplivajo na človekovo zdravje.
Te ugotovitve je pred več kot 2500 leti ubesedil oče medicine, Hipokrat, ki je
zapisal: »Hrana naj bo vaše zdravilo in vaše zdravilo naj bo vaša hrana.« (Slate
in sod., 2010). Bohlmann in Ullmann (2014) navajata, da so izrečene Hipokra-
tove besede aktualne še danes in jih raziskave vedno znova potrdijo. Med-
tem ko je bila v antiki lakota velik problem, ki sicer v nekaterih delih sveta
obstaja še danes, sedaj živimo v času presežkov hrane, ki so glavni krivec za
pojav čezmerne telesne mase, številnih bolezni in alergij. Prav tako kot je bil
nekoč pomemben socialno-ekonomski status, je tudi danes. Vedno je veljalo,
da imajo tisti, ki prihajajo iz šibkejšega socialno-ekonomskega okolja, slabše
prehranjevalne navade in posledično več zdravstvenih težav. Revščina je bi-
la takrat pogojena s podhranjenostjo, a danes je ravno obratno, saj je ta pov-
ezana z vse večjim problemom čezmerne telesne mase. S hrano moramo v
telo vnesti toliko energije, kolikor je porabimo, zato moramo količino in vrsto
hrane prilagoditi svojemu življenjskemu slogu. Vedenja, ki vplivajo na zdrav-
je posameznika, lahko vodijo do nastanka bolezni ali njen nastanek prepreči-
jo. Če se lotimo spremembe načina prehranjevanja, to storimo postopoma, z
veliko volje in vztrajnosti ter brez skrajnih sprememb. Začeti moramo z majh-
nimi koraki, ki nas bodo pripeljali do velikih ciljev (Ross Watson, 2017). Cram-
er in sodelavci (2017) navajajo vedno več ljudi, ki opuščajo uživanje žival-
skih beljakovin, predvsem mesa, in se odločajo za vegetarijanski ali veganski
način prehranjevanja, pri katerem uživajo predvsem sadje, stročnice (soja),
oreščke in zelenjavo, bogato z beljakovinami, saj naj bi bila ta živila boj zdrava
za človekovo telo. Rådjursöga in sodelavci (2018) menijo, da so v današnjem
času podnebnih sprememb in razprav o vplivu ljudi na okolje veganske preh-
ranjevalne navade postale zanimive za širšo populacijo. Namen raziskave je
ugotoviti prehranjevalne navade veganov. Na podlagi opredeljenega razisk-
ovalnega problema smo oblikovali naslednja raziskovalna vprašanja:
Raziskovalno vprašanje 1: Kakšno vrsto hrane uživajo vegani?
Raziskovalno vprašanje 2: Kateri razlogi so vplivali na odločitev veganov za
veganski način prehranjevanja?
94
