Page 152 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 152
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Zagotavljanje varne priprave živil med slovenskimi potrošniki
Mojca Jevšnik, Lucija Pirc, Karmen Godič Torkar
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5,
1000 Ljubljana, Slovenija
Uvod: Po podatkih EFSA je še vedno največ okužb/zastrupitev z živili pri pri-
pravi živil doma. Potrošniki imajo premalo znanja o zagotavljanju varnosti živil
oziroma znanja ne prenesejo v vsakodnevno prakso pri pripravi živil. Namen
raziskave je bil ugotoviti znanje potrošnikov o varnosti živil, ustreznost ravna-
nja z izbranimi živili in odnos do zagotavljanja varnosti živil. Opazovali smo tudi
higiensko stanje v kuhinjah sodelujočih v raziskavi.
Metode: Uporabili smo kombiniran metodološki pristop. Znanje 380 potro-
šnikov smo preverjali z anketnim vprašalnikom. V drugem delu raziskave smo
opazovali 16 potrošnikov pri pripravi izbranih živil. Med njimi je bilo 8 potro-
šnikov starejših od 65 let in 8 mlajših od 35 let z majhnimi otroki. Potrošnikov
pri pripravi izbranih živil smo izvedli z opazovalno listo. Higiensko stanje v do-
mačih kuhinjah potrošnikov smo preverjali z odtisnimi lističi za ugotavljanje šte-
vila posameznih skupin mikroorganizmov, ustreznost čiščenja pa z merjenjem
ATP-bioluminiscence.
Rezultati: Ugotovili smo, da je znanje potrošnikov o zagotavljanju varnosti živil
pomanjkljivo. Po rezultatih vprašalnika, so najboljše znanje pokazali potrošniki,
stari od 36 do 55 let, ženske so bile boljše od moških. Opazovani potrošniki so
v nekaterih primerih pri pripravi živil ravnali nepravilno in s tem povzročili tve-
ganje za navzkrižno onesnaženje živil, površin in delovnih pripomočkov. Veči-
na potrošnikov je bilo prepričanih, da znajo varno pripraviti živila, imajo dovolj
znanja in pravilno ravnajo z živili. Povečano skupno število mikroorganizmov,
koliformne bakterije in bakterije Escherichia coli smo ugotovili le na testiranih
površinah v kuhinjah pri 12, 75 % opazovanih potrošnikih. Rezultati ATP meri-
tev so pokazali, da je bila več kot polovica vzorcev nesnažnih, kar kaže na po-
manjkljivo čiščenje delovnih površin v kuhinjah potrošnikov.
Razprava in zaključek: Opazovani potrošniki kljub temu, da imajo nekaj znanja
na področjih varnosti živil, tega znanja velikokrat ne prenesejo v prakso. Mora-
li bi dosledneje skrbeti za osebno higieno, predvsem za večkratno in učinkovi-
tejše umivanje rok. Temeljito in sprotno bi morali čistiti tudi delovne površine,
pripomočke, pribor in posodo v kuhinjah. Bolj pozorni bi morali biti na prepre-
čevanje navzkrižnega onesnaževanja, do katerega pride preko površin, ki pri-
hajajo v stik z živili.
Ključne besede: potrošniki, varnost živil, znanje, ravnanje z živili, higiena
150
Mojca Jevšnik, Lucija Pirc, Karmen Godič Torkar
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5,
1000 Ljubljana, Slovenija
Uvod: Po podatkih EFSA je še vedno največ okužb/zastrupitev z živili pri pri-
pravi živil doma. Potrošniki imajo premalo znanja o zagotavljanju varnosti živil
oziroma znanja ne prenesejo v vsakodnevno prakso pri pripravi živil. Namen
raziskave je bil ugotoviti znanje potrošnikov o varnosti živil, ustreznost ravna-
nja z izbranimi živili in odnos do zagotavljanja varnosti živil. Opazovali smo tudi
higiensko stanje v kuhinjah sodelujočih v raziskavi.
Metode: Uporabili smo kombiniran metodološki pristop. Znanje 380 potro-
šnikov smo preverjali z anketnim vprašalnikom. V drugem delu raziskave smo
opazovali 16 potrošnikov pri pripravi izbranih živil. Med njimi je bilo 8 potro-
šnikov starejših od 65 let in 8 mlajših od 35 let z majhnimi otroki. Potrošnikov
pri pripravi izbranih živil smo izvedli z opazovalno listo. Higiensko stanje v do-
mačih kuhinjah potrošnikov smo preverjali z odtisnimi lističi za ugotavljanje šte-
vila posameznih skupin mikroorganizmov, ustreznost čiščenja pa z merjenjem
ATP-bioluminiscence.
Rezultati: Ugotovili smo, da je znanje potrošnikov o zagotavljanju varnosti živil
pomanjkljivo. Po rezultatih vprašalnika, so najboljše znanje pokazali potrošniki,
stari od 36 do 55 let, ženske so bile boljše od moških. Opazovani potrošniki so
v nekaterih primerih pri pripravi živil ravnali nepravilno in s tem povzročili tve-
ganje za navzkrižno onesnaženje živil, površin in delovnih pripomočkov. Veči-
na potrošnikov je bilo prepričanih, da znajo varno pripraviti živila, imajo dovolj
znanja in pravilno ravnajo z živili. Povečano skupno število mikroorganizmov,
koliformne bakterije in bakterije Escherichia coli smo ugotovili le na testiranih
površinah v kuhinjah pri 12, 75 % opazovanih potrošnikih. Rezultati ATP meri-
tev so pokazali, da je bila več kot polovica vzorcev nesnažnih, kar kaže na po-
manjkljivo čiščenje delovnih površin v kuhinjah potrošnikov.
Razprava in zaključek: Opazovani potrošniki kljub temu, da imajo nekaj znanja
na področjih varnosti živil, tega znanja velikokrat ne prenesejo v prakso. Mora-
li bi dosledneje skrbeti za osebno higieno, predvsem za večkratno in učinkovi-
tejše umivanje rok. Temeljito in sprotno bi morali čistiti tudi delovne površine,
pripomočke, pribor in posodo v kuhinjah. Bolj pozorni bi morali biti na prepre-
čevanje navzkrižnega onesnaževanja, do katerega pride preko površin, ki pri-
hajajo v stik z živili.
Ključne besede: potrošniki, varnost živil, znanje, ravnanje z živili, higiena
150
