Page 158 - Petelin, Ana. 2020. Zdravje delovno aktivne populacije / Health of the Working-Age Population. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 158
avje delovno aktivne populacije | health of the working-age population Vpliv uživanja kefirja in mleka na črevesno prepustnost
Karin Novak, Zala Jenko Pražnikar, Ana Petelin
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Kravje mleko in fermentirani mlečni izdelki že veliko let predstavljajo ve-
lik del naše prehrane in imajo ugodne učinke na zdravje. Kefir je fermentiran
mlečni izdelek, ki vsebuje veliko število mlečnokislinskih bakterij in kvasovk. V
gastrointestinalnem traktu se nahaja največja skupnost bakterij v človeškem te-
lesu in znano je, da ima raznolika črevesna mikrobiota ter povečana črevesna
prepustnost ključno vlogo pri vnetju, ki spremlja različne kronične bolezni in
pri ohranjanju zdravja. Usmerja izražanje številnih genov v črevesju, ki so po-
vezani z imunostjo, absorpcijo hranil, energijsko presnovo in funkcijo črevesne
pregrade. Kljub razširjenosti mlečnih izdelkov smo zasledili zelo malo raziskav
o vplivu uživanja kefirja in mleka na črevesje, predvsem pri ljudeh.
Metode: Izvedli smo longitudinalno intervencijsko raziskavo z naslovom »Vpliv
uživanja kefirja na kazalnike presnovnega sindroma«, ki je potekala 4 mesece.
Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini, ki sta 21 dni izmenično uživali kefir
oz. mleko, z vmesnima fazama spiranja. Po vsaki fazi smo jim na tešče odvzeli
vzorec venske krvi, izpolnili pa so tudi vprašalnik o gastrointestinalnih simpto-
mih in Bristolsko lestvico konsistence blata.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da ima v primerjavi z mlekom uživanje kefir-
ja večji učinek na zmanjšanje koncentracije zonulina, markerja črevesne prepu-
stnosti. Na serumsko koncentracijo glukoze, lipidni profil, vnetne markerje in
apetit, pa je imelo tako uživanje kefirja kot uživanje mleka zelo podobne ugo-
dne učinke. Nismo pa zaznali značilnih sprememb v pojavnosti gastrointestinal-
nih simptomov, z izjemo značilno zmanjšanega občutka napihnjenosti po uživa-
nju kefirja. Po uživanju kefirja se je število odvajanj povečalo, po uživanju mleka
pa zmanjšalo. Odstotek udeležencev, ki so blato odvajali vsak dan ob istem ča-
su, se je po uživanju kefirja zmanjšal, po uživanju mleka pa povečal.
Razprava in zaključek: Izvedli smo eno od prvih raziskav, ki je primerjala učinke
kefirja in mleka na vrednosti zonulina in gastrointestinalne simptome pri zdra-
vih asimptomatskih posameznikih. Pokazali smo, da bi bilo vsakodnevno uživa-
nje kefirja lahko učinkovita strategija pri posameznikih s težavami z zaprtjem
in napihnjenostjo. Trdni dokazi za uporabo probiotikov za večino zdravstvenih
stanj še vedno primanjkujejo.
Ključne besede: kefir, mleko, zonulin, črevesna prepustnost, črevesje
156
Karin Novak, Zala Jenko Pražnikar, Ana Petelin
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
Uvod: Kravje mleko in fermentirani mlečni izdelki že veliko let predstavljajo ve-
lik del naše prehrane in imajo ugodne učinke na zdravje. Kefir je fermentiran
mlečni izdelek, ki vsebuje veliko število mlečnokislinskih bakterij in kvasovk. V
gastrointestinalnem traktu se nahaja največja skupnost bakterij v človeškem te-
lesu in znano je, da ima raznolika črevesna mikrobiota ter povečana črevesna
prepustnost ključno vlogo pri vnetju, ki spremlja različne kronične bolezni in
pri ohranjanju zdravja. Usmerja izražanje številnih genov v črevesju, ki so po-
vezani z imunostjo, absorpcijo hranil, energijsko presnovo in funkcijo črevesne
pregrade. Kljub razširjenosti mlečnih izdelkov smo zasledili zelo malo raziskav
o vplivu uživanja kefirja in mleka na črevesje, predvsem pri ljudeh.
Metode: Izvedli smo longitudinalno intervencijsko raziskavo z naslovom »Vpliv
uživanja kefirja na kazalnike presnovnega sindroma«, ki je potekala 4 mesece.
Udeleženci so bili razdeljeni v dve skupini, ki sta 21 dni izmenično uživali kefir
oz. mleko, z vmesnima fazama spiranja. Po vsaki fazi smo jim na tešče odvzeli
vzorec venske krvi, izpolnili pa so tudi vprašalnik o gastrointestinalnih simpto-
mih in Bristolsko lestvico konsistence blata.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da ima v primerjavi z mlekom uživanje kefir-
ja večji učinek na zmanjšanje koncentracije zonulina, markerja črevesne prepu-
stnosti. Na serumsko koncentracijo glukoze, lipidni profil, vnetne markerje in
apetit, pa je imelo tako uživanje kefirja kot uživanje mleka zelo podobne ugo-
dne učinke. Nismo pa zaznali značilnih sprememb v pojavnosti gastrointestinal-
nih simptomov, z izjemo značilno zmanjšanega občutka napihnjenosti po uživa-
nju kefirja. Po uživanju kefirja se je število odvajanj povečalo, po uživanju mleka
pa zmanjšalo. Odstotek udeležencev, ki so blato odvajali vsak dan ob istem ča-
su, se je po uživanju kefirja zmanjšal, po uživanju mleka pa povečal.
Razprava in zaključek: Izvedli smo eno od prvih raziskav, ki je primerjala učinke
kefirja in mleka na vrednosti zonulina in gastrointestinalne simptome pri zdra-
vih asimptomatskih posameznikih. Pokazali smo, da bi bilo vsakodnevno uživa-
nje kefirja lahko učinkovita strategija pri posameznikih s težavami z zaprtjem
in napihnjenostjo. Trdni dokazi za uporabo probiotikov za večino zdravstvenih
stanj še vedno primanjkujejo.
Ključne besede: kefir, mleko, zonulin, črevesna prepustnost, črevesje
156
