Page 26 - Perdih, Andrej, Katja Lakota, Alja Prah. 2020. Strukture bioloških molekul. Univerzitetni učbenik z recenzijo in navodila za vaje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 26
andrej perdih, katja lakota, alja prah
Slika 23. Osrednja dogma molekularne biologije pravi, da lahko informacija potuje samo v eni
smeri — iz DNA prek RNA do proteinov.
Podvajanje oz. replikacija DNA je semikonzervativen proces, pri čemer se ena vijačnica ohrani,
druga pa se sintetizira na novo (Slika 24). Encimi družine topoizomeraze razvijejo DNA, helikaze
pa prekinejo vodikove vezi med komplementarnimi baznimi pari (odpiranje DNA). DNA se
razvije v Y obliko, ki ji rečemo replikacijske vilice. Podvajanje sestoji iz treh stopenj: iniciacije,
elongacije in terminacije. Za začetek podvajanja so potrebni oligonukleotidni RNA začetniki, ki
se tvorijo s pomočjo encima primaza in se vežejo na verigo DNA. Encim DNA-polimeraza
fosfodiesterske vezi tvori samo v smeri od 5' do 3' in zato v replikacijskih vilicah pripenja nove
nukleotide na 3' konec obstoječe vodilne verige (to je veriga v 3' do 5' smeri), sinteza poteka
kontinuirano. Vodilna veriga ima samo en RNA oligonukleotidni začetnik, medtem ko jih je pri
zastajajoči verigi potrebnih več. Le-te imenujemo Okazakijevi fragmenti. Sinteza tako poteka
diskontinuirano v več krajših segmentih.
Slika 24. Podvojevanje oz. replikacija molekule DNA.
Nato encim RNAza odstrani oligonukleotidne začetnike, drugi tip DNA-polimeraze zapolni
manjkajoče dele, encim ligaza pa dokončno poveže DNA zaporedje v popolno dvojno vijačnico
in zaključi podvojevanje DNA. Sledi delitev celice - mitoza. Ker na zastajajoči verigi prepis ne
more poteči do konca, imajo evkariontske celice na koncih kromosomov telomere (šest
nukleotidna zaporedja, ki obsegajo 104-2×104 baznih parov pri človeku), ki se skrajšajo z vsako
celično delitvijo (kar povzroča apoptozo celice in staranje) in imajo lastni mehanizem
podaljševanja.
26
Slika 23. Osrednja dogma molekularne biologije pravi, da lahko informacija potuje samo v eni
smeri — iz DNA prek RNA do proteinov.
Podvajanje oz. replikacija DNA je semikonzervativen proces, pri čemer se ena vijačnica ohrani,
druga pa se sintetizira na novo (Slika 24). Encimi družine topoizomeraze razvijejo DNA, helikaze
pa prekinejo vodikove vezi med komplementarnimi baznimi pari (odpiranje DNA). DNA se
razvije v Y obliko, ki ji rečemo replikacijske vilice. Podvajanje sestoji iz treh stopenj: iniciacije,
elongacije in terminacije. Za začetek podvajanja so potrebni oligonukleotidni RNA začetniki, ki
se tvorijo s pomočjo encima primaza in se vežejo na verigo DNA. Encim DNA-polimeraza
fosfodiesterske vezi tvori samo v smeri od 5' do 3' in zato v replikacijskih vilicah pripenja nove
nukleotide na 3' konec obstoječe vodilne verige (to je veriga v 3' do 5' smeri), sinteza poteka
kontinuirano. Vodilna veriga ima samo en RNA oligonukleotidni začetnik, medtem ko jih je pri
zastajajoči verigi potrebnih več. Le-te imenujemo Okazakijevi fragmenti. Sinteza tako poteka
diskontinuirano v več krajših segmentih.
Slika 24. Podvojevanje oz. replikacija molekule DNA.
Nato encim RNAza odstrani oligonukleotidne začetnike, drugi tip DNA-polimeraze zapolni
manjkajoče dele, encim ligaza pa dokončno poveže DNA zaporedje v popolno dvojno vijačnico
in zaključi podvojevanje DNA. Sledi delitev celice - mitoza. Ker na zastajajoči verigi prepis ne
more poteči do konca, imajo evkariontske celice na koncih kromosomov telomere (šest
nukleotidna zaporedja, ki obsegajo 104-2×104 baznih parov pri človeku), ki se skrajšajo z vsako
celično delitvijo (kar povzroča apoptozo celice in staranje) in imajo lastni mehanizem
podaljševanja.
26
