Page 21 - Perdih, Andrej, Katja Lakota, Alja Prah. 2020. Strukture bioloških molekul. Univerzitetni učbenik z recenzijo in navodila za vaje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 21
strukture bioloških molekul
dvosloju in omogočajo med drugim, prenos signalov, pritrjevanje celice in selektivno
prepustnost membrane (npr. prenašalni proteini). Nahajanje fosfolipidov v membrani je
različno, npr. fosfatidilserin se nahaja le na notranji (citosolni) strani membrane, na zunanjo
stran se premakne le ob apoptozi (tj. celični smrti), ko pride do negativnega naboja in vezave
makrofagov.
Slika 18. Enostaven shematski prikaz celične membrane.
2.3. STEROIDI
Steroidi so organske molekule, ki imajo štiri obroče (tri cikloheksanske in enega
ciklopentanskega) v značilni konfiguraciji (Slika 19). Kljub temu, da strukturno torej niso
podobni ostalim predstavnikom lipidov, jih v to skupino uvrščamo zaradi njihove hidrofobnosti
in netopnosti v vodi. So pomembne komponente celičnih membran, ki vplivajo na njihovo
fluidnost, sodelujejo pa tudi pri signalizaciji. V telesu je največ holesterola, iz katerega se tvorijo
ostali ženski oz. moški steroidni hormoni (testosteron, estrogeni, progestreron), kortikosteroidi,
vitamin D in žolčne kisline.
V strukturi holesterola so obroči, ki so rigidni in močno hidrofobni, zaradi polarnih hidroksilnih
skupin pa je molekula amfifilna. Pomemben je v celičnih membranah, saj spreminja njihovo
fluidnost. Celična membrana gliv in praživali namesto holesterola za isti namen vsebuje
ergosterol. Ker ergosterola ni v živalski celični membrani, so encimi, s katerimi ga proizvajajo
glive, dobra specifična tarča za protiglivična zdravila. Tudi rastline proizvajajo fitosterole,
bogata z njimi so olja.
Slika 19. Tipičen steroidni skelet in najbolj razširjen predstavnik steroidov, holesterol.
21
dvosloju in omogočajo med drugim, prenos signalov, pritrjevanje celice in selektivno
prepustnost membrane (npr. prenašalni proteini). Nahajanje fosfolipidov v membrani je
različno, npr. fosfatidilserin se nahaja le na notranji (citosolni) strani membrane, na zunanjo
stran se premakne le ob apoptozi (tj. celični smrti), ko pride do negativnega naboja in vezave
makrofagov.
Slika 18. Enostaven shematski prikaz celične membrane.
2.3. STEROIDI
Steroidi so organske molekule, ki imajo štiri obroče (tri cikloheksanske in enega
ciklopentanskega) v značilni konfiguraciji (Slika 19). Kljub temu, da strukturno torej niso
podobni ostalim predstavnikom lipidov, jih v to skupino uvrščamo zaradi njihove hidrofobnosti
in netopnosti v vodi. So pomembne komponente celičnih membran, ki vplivajo na njihovo
fluidnost, sodelujejo pa tudi pri signalizaciji. V telesu je največ holesterola, iz katerega se tvorijo
ostali ženski oz. moški steroidni hormoni (testosteron, estrogeni, progestreron), kortikosteroidi,
vitamin D in žolčne kisline.
V strukturi holesterola so obroči, ki so rigidni in močno hidrofobni, zaradi polarnih hidroksilnih
skupin pa je molekula amfifilna. Pomemben je v celičnih membranah, saj spreminja njihovo
fluidnost. Celična membrana gliv in praživali namesto holesterola za isti namen vsebuje
ergosterol. Ker ergosterola ni v živalski celični membrani, so encimi, s katerimi ga proizvajajo
glive, dobra specifična tarča za protiglivična zdravila. Tudi rastline proizvajajo fitosterole,
bogata z njimi so olja.
Slika 19. Tipičen steroidni skelet in najbolj razširjen predstavnik steroidov, holesterol.
21