Page 32 - Perdih, Andrej, Katja Lakota, Alja Prah. 2020. Strukture bioloških molekul. Univerzitetni učbenik z recenzijo in navodila za vaje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 32
andrej perdih, katja lakota, alja prah

Občasno pa morajo preiti čez lokalne minimume, pri čemer pomagajo molekule imenovane
šaperoni.

Slika 32. Nativna oblika proteina je termodinamsko stabilna in določena z zaporedjem
aminokislin oz. s primarno strukturo proteina - Afinsenova dogma.
Sekundarna struktura
Sekundarna struktura je lokalna ureditev polipeptidne verige, kot posledica tvorbe vodikovih
vezi med bližnjimi deli polipetida, v značilne oblike, kot so α-vijačnice in β-ploskve. Slednje so
lahko paralelne ali antiparalelne (Slika 33).

Slika 33. Posamezni deli polipeptidne verige (stranske skupine aminokislin niso prikazane) lahko
tvorijo α-vijačnice (levo) ali β-ploskve (desno). Vodikove vezi, odgovorne za tvorbo teh lokalnih
struktur, so označene s črtkastimi črtami.
α-vijačnica je paličasta, spiralno zavita struktura, ki jo stabilizirajo vodikove vezi med C=O in N-
H skupinami različnih aminokislin. Zaradi teh vezi se tvori vijačnica s 3.6 aminokislinami na

32
   27   28   29   30   31   32   33   34   35   36   37