Page 41 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 41
kladivom zgodovine in nakovalom zgodovinopisja: tekstna življenja martina luthr a
tograf posamezniki, ki so bolj pobožni kot pa učeni [poudaril J. V.]
(Brandl 1883, 12, 13).
S tem je seveda jasno pokazal, kaj meni o celi stvari. Pobožnost in vera (v
izvirnost praškega odlomka) da sama po sebi še ne zagotavljata preverlji-
vega vedenja.
Za pobožna ušesa je bila to groba in žaljiva kakofonija, s katero jih
je Dobrovský ponižal malone na raven »nedolžnih« nevednežev, mladega
učenjaka pa so se lotili tako, da so skušali odpoditi morebitne kupce ome-
njenega spisa. Tako je Dobrovskemu njegov prijatelj Augustin Helfert pi-
sal, da so hoteli praški knjigarnarji na vsak način če že ne ustaviti, pa vsaj
omejiti prodajo dela, knjigotržec Mangold pa je k stvari pristopil tako, da je
kupcem lementiral, naj knjige nikar ne kupijo, ker da je neznansko draga.
Dobrovský je sodeloval tudi z Johannom Jacobom Griesbachom, za
čigar drugo izdajo dela, ki stoji na začetku razvoja sodobne biblične kriti-
ke, Novum testamentum, je Dobrovský primerjal različne variante (staro)-
cerkvenoslovanskega prevoda Biblije in Griesbachu tudi poslal vse njemu
dostopne variante cerkvenoslovanskih evangelijev z natančnim seznamom
rokopisov, iz katerih je črpal. Griesbach se je na Dobrovskega 18. marca 1793
obrnil takole:
Ne samo jaz, temveč vsa javnost Vam bo dolžna zahvalo, če mi bos-
te radodarno odprli svojo zakladnico ... V neizrekljivo radost mi
je, da se bo mogla moja nova izdaja zaradi Vaše podpore ponaša-
ti s tako pomembno prednostjo pred drugimi dosedanjimi izdaja-
mi (Brandl 1883, 81),
20. decembra 1793 pa se je v pismu prisrčno zahvalil za poslano.
Spoštovanje, ki si ga je pridobil že na začetku svoje znanstvene poti, je
z leti tako naraslo, da se je Dobrovský počasi levil skorajda že v učeno in-
stitucijo. Tako je celo nemški zgodovinar Barthold Georg Niebuhr, slovi-
ti poznavalec postav in dogodkov v starem Rimu – njegovo delo Römische
Geschichte (I–III, Berlin, 1811–1832) velja za prvo sodobno obravnavo rimske
zgodovine do punskih vojn – obžaloval, da ni mogel osebno obiskati patri-
arha slavistike. Osmega aprila 1823 je Dobrovskemu po Georgu Heinrichu
Pertzu sporočil naslednje: »Niebuhr šteje za pomembno izgubo v svojem
življenju, ker Vas l. 1813 v Pragi ni obiskal, ker ni imel priporočila do Vas
...« In Niebuhr ni bil ravno znan po tem, da bi razsipal z neumestno hvalo,
Pertz sam pa se je večkrat imenoval za učenca Dobrovskega (Brandl 1883,
197).
41
tograf posamezniki, ki so bolj pobožni kot pa učeni [poudaril J. V.]
(Brandl 1883, 12, 13).
S tem je seveda jasno pokazal, kaj meni o celi stvari. Pobožnost in vera (v
izvirnost praškega odlomka) da sama po sebi še ne zagotavljata preverlji-
vega vedenja.
Za pobožna ušesa je bila to groba in žaljiva kakofonija, s katero jih
je Dobrovský ponižal malone na raven »nedolžnih« nevednežev, mladega
učenjaka pa so se lotili tako, da so skušali odpoditi morebitne kupce ome-
njenega spisa. Tako je Dobrovskemu njegov prijatelj Augustin Helfert pi-
sal, da so hoteli praški knjigarnarji na vsak način če že ne ustaviti, pa vsaj
omejiti prodajo dela, knjigotržec Mangold pa je k stvari pristopil tako, da je
kupcem lementiral, naj knjige nikar ne kupijo, ker da je neznansko draga.
Dobrovský je sodeloval tudi z Johannom Jacobom Griesbachom, za
čigar drugo izdajo dela, ki stoji na začetku razvoja sodobne biblične kriti-
ke, Novum testamentum, je Dobrovský primerjal različne variante (staro)-
cerkvenoslovanskega prevoda Biblije in Griesbachu tudi poslal vse njemu
dostopne variante cerkvenoslovanskih evangelijev z natančnim seznamom
rokopisov, iz katerih je črpal. Griesbach se je na Dobrovskega 18. marca 1793
obrnil takole:
Ne samo jaz, temveč vsa javnost Vam bo dolžna zahvalo, če mi bos-
te radodarno odprli svojo zakladnico ... V neizrekljivo radost mi
je, da se bo mogla moja nova izdaja zaradi Vaše podpore ponaša-
ti s tako pomembno prednostjo pred drugimi dosedanjimi izdaja-
mi (Brandl 1883, 81),
20. decembra 1793 pa se je v pismu prisrčno zahvalil za poslano.
Spoštovanje, ki si ga je pridobil že na začetku svoje znanstvene poti, je
z leti tako naraslo, da se je Dobrovský počasi levil skorajda že v učeno in-
stitucijo. Tako je celo nemški zgodovinar Barthold Georg Niebuhr, slovi-
ti poznavalec postav in dogodkov v starem Rimu – njegovo delo Römische
Geschichte (I–III, Berlin, 1811–1832) velja za prvo sodobno obravnavo rimske
zgodovine do punskih vojn – obžaloval, da ni mogel osebno obiskati patri-
arha slavistike. Osmega aprila 1823 je Dobrovskemu po Georgu Heinrichu
Pertzu sporočil naslednje: »Niebuhr šteje za pomembno izgubo v svojem
življenju, ker Vas l. 1813 v Pragi ni obiskal, ker ni imel priporočila do Vas
...« In Niebuhr ni bil ravno znan po tem, da bi razsipal z neumestno hvalo,
Pertz sam pa se je večkrat imenoval za učenca Dobrovskega (Brandl 1883,
197).
41
