Page 37 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 37
kladivom zgodovine in nakovalom zgodovinopisja: tekstna življenja martina luthr a
te, v zavezn ike Nečistega, in tako izgubijo svojo upravičenost, »legitimite-
to« (Černý 1996a, 115). Zato da jih je treba s konverzijo z milo ali silo privesti
nazaj v pokorščino materi Rimski cerkvi ali pa odstraniti na bojnem polju.
Če se nočejo podvreči.
Toda Habsburžani so se velikega projekta verskega, političnega in
upravnega poenotevanja dominijev okoli Donave, ki so bili dedno ali volil-
no pod njihovim žezlom – slednje je bilo, kot je misliti,9 priprava na vzpon
med poglavitne volilnike Reicha –, lotili z nespretnimi rokami. In sicer
tako, da so želeli pomesti predvsem s posebnimi zgodovinskimi politič-
nimi pravicami, ki so jih v njihovi državi, sestavljeni predvsem iz dednih
dežel in kraljestev, kjer so bili le voljeni na tron, imele zlasti dežele sve-
továclavske in svetoštefanske krone. Kot pretvezo za politični prevrat pa
so pograbili priročno sklicevanje na versko delitev, ki da v monarhiji kato-
liških suvereno v ne mentalno ne pravno (načela augsburške verske pomi-
ritve, 1555: cuius regio, eius religio) ne kako drugače ni združljiva z vladarje-
vo pravico jus reformandi religionem.
Idearij Luthra se tako po tridesetletni vojni ne oblikuje več le z ozirom
na teološko in eshatološko razumevanje nemškega reformatorja na obeh
straneh, temveč upošteva tudi razsežnost Luthra in reformacije kot poli-
tičnega fenomena. Dotlej zgolj religijskemu »interpretacijskemu krogu« se
pridruži tudi politični.
Racionalistični obrat
Nadaljnji pomemben premik v mišljenju in upovedovanju imaginarnega
Luthra prinesejo intelektualnozgodovinski preboji (kot posledice) raciona-
lizma. Beseda teče o uveljavitvi racionalistične tekstne kritike kot metodo-
loškega postulata. Ta se izrazito ukorenini najprej na področju orientalisti-
ke (biblicistike). Kajpak tovrstna misel v stoletju luči (in) razuma ni nikaka
novost, kajti kot metodo kritičnega raziskovanja virov jo uveljavijo huma-
nisti v 15. stoletju. Med njimi ne sme ostati brez omembe vsaj Lorenzo Valla,
ki je na podlagi zgodovinske kritike teksta v delu De falso credita et emen-
tita Constantini donatione declamatio (1506) z zgodovinsko slovnično ana-
lizo ugotovil, da gre pri domnevni Konstantinovi darovnici za srednjeveški
9 Ureditev Svetega rimskega cesarstva, ki je stopila v veljavo z zlato bulo cesarja Kar-
la IV. 1356. in je kot poglavitnega volilnika uveljavila ravno češkega kralja, je v mar-
sičem usmerila tok kolesa zgodovine, npr. tudi v dokončni zaplet »češkega vozla« od
leta 1526, ko so bili Habsburžani izvoljeni na češki prestol, do predvečera tridesetlet
ne vojne. Krono sv. Václava je nameč naredila za odskočno desko h kroni Reicha; glej
Grdina 2020, 18–23.
37
te, v zavezn ike Nečistega, in tako izgubijo svojo upravičenost, »legitimite-
to« (Černý 1996a, 115). Zato da jih je treba s konverzijo z milo ali silo privesti
nazaj v pokorščino materi Rimski cerkvi ali pa odstraniti na bojnem polju.
Če se nočejo podvreči.
Toda Habsburžani so se velikega projekta verskega, političnega in
upravnega poenotevanja dominijev okoli Donave, ki so bili dedno ali volil-
no pod njihovim žezlom – slednje je bilo, kot je misliti,9 priprava na vzpon
med poglavitne volilnike Reicha –, lotili z nespretnimi rokami. In sicer
tako, da so želeli pomesti predvsem s posebnimi zgodovinskimi politič-
nimi pravicami, ki so jih v njihovi državi, sestavljeni predvsem iz dednih
dežel in kraljestev, kjer so bili le voljeni na tron, imele zlasti dežele sve-
továclavske in svetoštefanske krone. Kot pretvezo za politični prevrat pa
so pograbili priročno sklicevanje na versko delitev, ki da v monarhiji kato-
liških suvereno v ne mentalno ne pravno (načela augsburške verske pomi-
ritve, 1555: cuius regio, eius religio) ne kako drugače ni združljiva z vladarje-
vo pravico jus reformandi religionem.
Idearij Luthra se tako po tridesetletni vojni ne oblikuje več le z ozirom
na teološko in eshatološko razumevanje nemškega reformatorja na obeh
straneh, temveč upošteva tudi razsežnost Luthra in reformacije kot poli-
tičnega fenomena. Dotlej zgolj religijskemu »interpretacijskemu krogu« se
pridruži tudi politični.
Racionalistični obrat
Nadaljnji pomemben premik v mišljenju in upovedovanju imaginarnega
Luthra prinesejo intelektualnozgodovinski preboji (kot posledice) raciona-
lizma. Beseda teče o uveljavitvi racionalistične tekstne kritike kot metodo-
loškega postulata. Ta se izrazito ukorenini najprej na področju orientalisti-
ke (biblicistike). Kajpak tovrstna misel v stoletju luči (in) razuma ni nikaka
novost, kajti kot metodo kritičnega raziskovanja virov jo uveljavijo huma-
nisti v 15. stoletju. Med njimi ne sme ostati brez omembe vsaj Lorenzo Valla,
ki je na podlagi zgodovinske kritike teksta v delu De falso credita et emen-
tita Constantini donatione declamatio (1506) z zgodovinsko slovnično ana-
lizo ugotovil, da gre pri domnevni Konstantinovi darovnici za srednjeveški
9 Ureditev Svetega rimskega cesarstva, ki je stopila v veljavo z zlato bulo cesarja Kar-
la IV. 1356. in je kot poglavitnega volilnika uveljavila ravno češkega kralja, je v mar-
sičem usmerila tok kolesa zgodovine, npr. tudi v dokončni zaplet »češkega vozla« od
leta 1526, ko so bili Habsburžani izvoljeni na češki prestol, do predvečera tridesetlet
ne vojne. Krono sv. Václava je nameč naredila za odskočno desko h kroni Reicha; glej
Grdina 2020, 18–23.
37
