Page 38 - Vinkler, Jonatan. 2020. Izpod krivoverskega peresa: slovenska književnost 16. stoletja in njen evropski kontekst. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 38
izpod krivoverskega peresa
tekstni ponaredek, ki je znatno mlajši od termina nastanka, kot ga listina
kaže ob prvem branju.
Vsa tovrstna prizadevanja najdejo v srednjeevropskem kulturnem
prostoru svoje osišče predvsem v časopisu Orientalische und exegetische
Bibliothek (1717–1791), ki ga je izdajal znameniti nemški biblicist in profe-
sor filozofije ter orientalistike v Göttingenu Johann David Michaelis, svo-
jo najizrazitejško vednostno realizacijo pa v novi znanstvenokritični iz-
daji Novum testamentum (prva izdaja Halle, 1775–1777) Johanna Jacoba
Griesbacha.
Metoda kritičnega filološkega navzkrižnega primerjanja ter prevpra-
ševanja kar najbolj raznovrstnih in številnih primarnih virov, ki je postala
»pogonsko kolo« kritične biblicistike, je našla pot tudi v druge humanistič-
ne vede. Najprej in najizdatneje v zgodovinopisje. Intelektualno zgodo-
vinsko je topogledno odigral izrazito pomembno vlogo kasnejši patrirah
slavistike, češki abbé Josef Dobrovský. Ta je z Michaelisom sodeloval od leta
1776, ko je bil v Orientalische und exegetische Bibliothek natisnjen prispevek
Dobrovskega z naslovom Pragische Fragmente hebräischer Handschriften, v
katerem je komaj triindvajsetletni češki hebraist zaslovel s svojim obvlado-
vanjem paleografije in hebrejske etimologije. V prispevku je namreč ana-
liziral rokopisni fragment v hebrejščini, ki je bil najden v Klementinski
knjižnici v Pragi (danes Narodna knjižnica v Pragi). Kasneje je Michaelis
Dobrovskemu objavil tudi sloviti Fragmentum Pragense Evangelii s. Marci
vulgo autographi (Orientalische und exegetische Bibliothek, 1778), s kate-
rim je bil njegov avtor dokončno uvrščen med mednarodno priznane bib
licistične avtoritete. Ker se Dobrovský pod prvo razpravo v Orientalische
und exegetische Bibliothek ni hotel podpisati, je Michaelis, ko je ocenjeval
Fragmentum Pragense Evangelii s. Marci, zapisal:
Da bi svoje bralce z g. Dobrovským bolje seznanil, dodajam, da je
on tisti, komur se moramo zahvaliti za razpravo o praških hebrej-
skih fragm entih. (Brandl 1883, 11)
Mentalna gramatika znotraj koordinat idearija znanstvenega kri-
ticizma (empirizma), racionalizma ter razsvetljenstva, ki je poganjala v
tek raziskovanje in drugačno upovedovanje podob Luthra, kot so ga bili
v srednji Evropi vajeni do razsvetljenstva, prihaja v Dobrovskega razpra-
vi Fragmentum Pragense Evangelii s. Marci vulgo autographi še posebej do
izraza.
38
tekstni ponaredek, ki je znatno mlajši od termina nastanka, kot ga listina
kaže ob prvem branju.
Vsa tovrstna prizadevanja najdejo v srednjeevropskem kulturnem
prostoru svoje osišče predvsem v časopisu Orientalische und exegetische
Bibliothek (1717–1791), ki ga je izdajal znameniti nemški biblicist in profe-
sor filozofije ter orientalistike v Göttingenu Johann David Michaelis, svo-
jo najizrazitejško vednostno realizacijo pa v novi znanstvenokritični iz-
daji Novum testamentum (prva izdaja Halle, 1775–1777) Johanna Jacoba
Griesbacha.
Metoda kritičnega filološkega navzkrižnega primerjanja ter prevpra-
ševanja kar najbolj raznovrstnih in številnih primarnih virov, ki je postala
»pogonsko kolo« kritične biblicistike, je našla pot tudi v druge humanistič-
ne vede. Najprej in najizdatneje v zgodovinopisje. Intelektualno zgodo-
vinsko je topogledno odigral izrazito pomembno vlogo kasnejši patrirah
slavistike, češki abbé Josef Dobrovský. Ta je z Michaelisom sodeloval od leta
1776, ko je bil v Orientalische und exegetische Bibliothek natisnjen prispevek
Dobrovskega z naslovom Pragische Fragmente hebräischer Handschriften, v
katerem je komaj triindvajsetletni češki hebraist zaslovel s svojim obvlado-
vanjem paleografije in hebrejske etimologije. V prispevku je namreč ana-
liziral rokopisni fragment v hebrejščini, ki je bil najden v Klementinski
knjižnici v Pragi (danes Narodna knjižnica v Pragi). Kasneje je Michaelis
Dobrovskemu objavil tudi sloviti Fragmentum Pragense Evangelii s. Marci
vulgo autographi (Orientalische und exegetische Bibliothek, 1778), s kate-
rim je bil njegov avtor dokončno uvrščen med mednarodno priznane bib
licistične avtoritete. Ker se Dobrovský pod prvo razpravo v Orientalische
und exegetische Bibliothek ni hotel podpisati, je Michaelis, ko je ocenjeval
Fragmentum Pragense Evangelii s. Marci, zapisal:
Da bi svoje bralce z g. Dobrovským bolje seznanil, dodajam, da je
on tisti, komur se moramo zahvaliti za razpravo o praških hebrej-
skih fragm entih. (Brandl 1883, 11)
Mentalna gramatika znotraj koordinat idearija znanstvenega kri-
ticizma (empirizma), racionalizma ter razsvetljenstva, ki je poganjala v
tek raziskovanje in drugačno upovedovanje podob Luthra, kot so ga bili
v srednji Evropi vajeni do razsvetljenstva, prihaja v Dobrovskega razpra-
vi Fragmentum Pragense Evangelii s. Marci vulgo autographi še posebej do
izraza.
38