Page 181 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 181
vidiki večjezičnosti in medkulturnosti v mednarodnih projektih
Zaključek
Medkulturna sporazumevalna zmožnost gradi most med drugim, dru-
gačnim in lastno razlago sveta preko učenja drugega jezika (tujega jezika
ali jezika narodnostnih skupnosti v okolju) ter hkratnega celovitega spo-
znavanja novega jezikovnokulturnega okolja. Večjezična okolja kot stičišča
različnih kultur omogočajo, da se sodobne metode poučevanja lahko obo-
gatijo z etnografskimi, s sociološkimi in kulturološkimi pristopi in vpog-
ledi (Gržina Cergolj 2020). Dvojezično območje Slovenske Istre je pros-
tor srečevanja in prepletanja družbenih skupin in tako ponuja možnost
za razvijanje medkulturne sporazumevalne zmožnosti, s tem pa poglab-
lja dimenzije globalizacije in internacionalizacije visokošolskega prostora z
vrednotami solidarnosti in enakopravnosti. Prav to je skupna nit vsem pro-
jektom, predstavljenim v prispevku.
Izhajajoč iz kriterijev za vrednotenje projektov, ki smo jih naniza-
li v prejšnjem poglavju, lahko ugotovimo, da je bil osrednji namen vseh
predstavljenih projektov ozaveščanje pomena večjezičnosti in medkultur-
nosti. Funkcija projektov se izkaže kot iskanje različnih pristopov za raz-
vijanje take ozaveščenosti, razvijanje spoznavnih in sporazumevalnih
zmožnosti med študenti in učitelji, kar naj vodi v nove vpoglede, s tem pa
tudi v preoblikovanje stališč do sebe in do drugih, skratka do različnos-
ti nasploh. Kot učinek projektov lahko štejemo veliko odzivnost študen-
tov za študijsko in delovno mobilnost, kar izkazujejo naraščajoče številke
projektov mobilnosti na UP FHŠ (Univerza na Primorskem, n. d.). Še ne-
posredneje se učinki izkazujejo v pozitivnih vtisih in spominih, ki jih spo-
ročajo študentje v svojih poročilih ob povratku s študijskih izmenjav. O bi-
vanju v tujini govorijo kot o nadgradnji vpogledov, pridobljenih v učnem
procesu z neposredno izkušnjo drugačnosti v smislu rase, religije, kultu-
re in jezika, kar pomeni premagovanje čustvenega odziva na stereotipne
predstave, s tem pa omogočanje novih spoznanj in novega pogleda na svet
ter spodbuditev želje po poglobljenih raziskovanjih drugih kultur in novih
medkulturnih srečanjih5.
S projekti smo namreč gradili pristope, ki so skupni vsem vsebinam
na UP FHŠ, pristope, ki so usmerjeni v razvoj študenta kot posameznika in
kot družbenega dejavnika. Cilj pristopov in gradiv, ki so nastali v projek-
tih, je spodbujanje študenta, da polno razvije svoje intelektualne potenciale
v družbeni sredini, ki jo z enakovrednimi ljudmi v svoji okolici aktivno so-
5 Povzeto po poročilih o delovni praksi v tujini, Avtobiografija medkulturnih srečanj,
študentov študijskega programa Medkulturno jezikovno posredovanje.
557
Zaključek
Medkulturna sporazumevalna zmožnost gradi most med drugim, dru-
gačnim in lastno razlago sveta preko učenja drugega jezika (tujega jezika
ali jezika narodnostnih skupnosti v okolju) ter hkratnega celovitega spo-
znavanja novega jezikovnokulturnega okolja. Večjezična okolja kot stičišča
različnih kultur omogočajo, da se sodobne metode poučevanja lahko obo-
gatijo z etnografskimi, s sociološkimi in kulturološkimi pristopi in vpog-
ledi (Gržina Cergolj 2020). Dvojezično območje Slovenske Istre je pros-
tor srečevanja in prepletanja družbenih skupin in tako ponuja možnost
za razvijanje medkulturne sporazumevalne zmožnosti, s tem pa poglab-
lja dimenzije globalizacije in internacionalizacije visokošolskega prostora z
vrednotami solidarnosti in enakopravnosti. Prav to je skupna nit vsem pro-
jektom, predstavljenim v prispevku.
Izhajajoč iz kriterijev za vrednotenje projektov, ki smo jih naniza-
li v prejšnjem poglavju, lahko ugotovimo, da je bil osrednji namen vseh
predstavljenih projektov ozaveščanje pomena večjezičnosti in medkultur-
nosti. Funkcija projektov se izkaže kot iskanje različnih pristopov za raz-
vijanje take ozaveščenosti, razvijanje spoznavnih in sporazumevalnih
zmožnosti med študenti in učitelji, kar naj vodi v nove vpoglede, s tem pa
tudi v preoblikovanje stališč do sebe in do drugih, skratka do različnos-
ti nasploh. Kot učinek projektov lahko štejemo veliko odzivnost študen-
tov za študijsko in delovno mobilnost, kar izkazujejo naraščajoče številke
projektov mobilnosti na UP FHŠ (Univerza na Primorskem, n. d.). Še ne-
posredneje se učinki izkazujejo v pozitivnih vtisih in spominih, ki jih spo-
ročajo študentje v svojih poročilih ob povratku s študijskih izmenjav. O bi-
vanju v tujini govorijo kot o nadgradnji vpogledov, pridobljenih v učnem
procesu z neposredno izkušnjo drugačnosti v smislu rase, religije, kultu-
re in jezika, kar pomeni premagovanje čustvenega odziva na stereotipne
predstave, s tem pa omogočanje novih spoznanj in novega pogleda na svet
ter spodbuditev želje po poglobljenih raziskovanjih drugih kultur in novih
medkulturnih srečanjih5.
S projekti smo namreč gradili pristope, ki so skupni vsem vsebinam
na UP FHŠ, pristope, ki so usmerjeni v razvoj študenta kot posameznika in
kot družbenega dejavnika. Cilj pristopov in gradiv, ki so nastali v projek-
tih, je spodbujanje študenta, da polno razvije svoje intelektualne potenciale
v družbeni sredini, ki jo z enakovrednimi ljudmi v svoji okolici aktivno so-
5 Povzeto po poročilih o delovni praksi v tujini, Avtobiografija medkulturnih srečanj,
študentov študijskega programa Medkulturno jezikovno posredovanje.
557
