Page 178 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 178
ko niza poslovnih dopisov, elektronskih sporočil in telefonskih dogovo-
rov ali srečanj preko Skypa. V simuliranem poslovnem okolju so opazovali
in spoznavali kulturne razlike ter podobnosti vrstnikov po svetu, hkrati pa
so se morali na sporočila ustrezno odzivati, upoštevajoč vrednote drugih
kultur in poslovnih navad. Mednarodna mreža ustanov, ki so se vključile v
projekt CCBC, se je širila iz leta v leto, na višku uspešnosti je vključevala 17
ustanov iz Slovenije, Avstrije, Estonije, Madžarske, Švice, Francije, Italije,
Indije, Nemčije. Poleg spletne strani z vsemi študentskimi predstavitvami
smo izdelali še prilagojen učbenik, portfolio in vodnik za učitelje (Čebron
2004). Sredstva programa Leonardo da Vinci so se iztekla v treh letih, pro-
jekt pa smo zaradi zanimanja študentov v partnerskih ustanovah izvajali še
deset let, vse do 2014. Učitelji in študentje smo pri tem širili svoje obzorje in
pridobivali kulturne vpoglede v nova okolja. Projekt CCBC je sicer v celo-
ti potekal v angleščini kot »lingvi franki« poslovnega sveta, kar je bil pose-
ben izziv, saj so sporočila izhajala iz »lingvakulture«3 vsakega udeleženca in
s tem ponujala poglobljen vpogled v stičišča kulturnih vzorcev ter odnosov.
Projekt LABICUM smo zastavili na pobudo Britanskega sveta v
Sloveniji, ki je želel novoustanovljeni Univerzi na Primorskem pomagati pri
vključevanju v procese internacionalizacije. Zato nam je ponudil sodelova-
nje najvidnejših angleških svetovalcev za raziskovanje in poučevanje med-
kulturne sporazumevalne zmožnosti ter državljanske vzgoje. V projekt so
bili vključeni jezikoslovci z vseh takratnih članic Univerze na Primorskem.
Poleg delavnic z angleškimi svetovalci smo jezikoslovci nabirali znanje
tudi z obiski visokošolskih ustanov v tujini, in sicer Univerze v Durhamu v
Angliji, Univerze v Strasbourgu v Franciji in Univerze Ca‘ Foscari v Italiji.
Rezultat poglobljenega raziskovanja medkulturnih vsebin sta bila dva uč-
benika z naslovom Bližina drugosti, in to v angleščini (Čebron 2008) in
v italijanščini (Zudič Antonič in Malčič 2007). Oba učbenika sta pridobi-
la pohvale mednarodnih ocenjevalcev, najzanesljivejša potrditev pa je pri-
znanje študentov, ki se še vedno spodbudno odzivajo na pristope k razvo-
ju medkulturne senzibilnosti, uporabljene v teh gradivih. Očitno so nasveti
Mika Byrama, enega od svetovalcev pri projektu LABICUM, pomagali raz-
viti pristope, ki spodbujajo radovednost in interes za spoznavanje drugih
kultur, njihovega razmišljanja in strukturiranja sveta, hkrati pa ozavešča-
jo našo lastno vpetost v kulturne obnašanjske vzorce. S temi vzorci se na-
mreč moramo soočiti, če naj odpremo pot spoznavanju ljudi iz drugih kul-
3 Koncept »lingvakultura« uvaja K. Risager (2012) kot vpetost posameznika v materni
jezik in kulturo, ki pronica tudi v izražanje v tujih jezikih.
554
rov ali srečanj preko Skypa. V simuliranem poslovnem okolju so opazovali
in spoznavali kulturne razlike ter podobnosti vrstnikov po svetu, hkrati pa
so se morali na sporočila ustrezno odzivati, upoštevajoč vrednote drugih
kultur in poslovnih navad. Mednarodna mreža ustanov, ki so se vključile v
projekt CCBC, se je širila iz leta v leto, na višku uspešnosti je vključevala 17
ustanov iz Slovenije, Avstrije, Estonije, Madžarske, Švice, Francije, Italije,
Indije, Nemčije. Poleg spletne strani z vsemi študentskimi predstavitvami
smo izdelali še prilagojen učbenik, portfolio in vodnik za učitelje (Čebron
2004). Sredstva programa Leonardo da Vinci so se iztekla v treh letih, pro-
jekt pa smo zaradi zanimanja študentov v partnerskih ustanovah izvajali še
deset let, vse do 2014. Učitelji in študentje smo pri tem širili svoje obzorje in
pridobivali kulturne vpoglede v nova okolja. Projekt CCBC je sicer v celo-
ti potekal v angleščini kot »lingvi franki« poslovnega sveta, kar je bil pose-
ben izziv, saj so sporočila izhajala iz »lingvakulture«3 vsakega udeleženca in
s tem ponujala poglobljen vpogled v stičišča kulturnih vzorcev ter odnosov.
Projekt LABICUM smo zastavili na pobudo Britanskega sveta v
Sloveniji, ki je želel novoustanovljeni Univerzi na Primorskem pomagati pri
vključevanju v procese internacionalizacije. Zato nam je ponudil sodelova-
nje najvidnejših angleških svetovalcev za raziskovanje in poučevanje med-
kulturne sporazumevalne zmožnosti ter državljanske vzgoje. V projekt so
bili vključeni jezikoslovci z vseh takratnih članic Univerze na Primorskem.
Poleg delavnic z angleškimi svetovalci smo jezikoslovci nabirali znanje
tudi z obiski visokošolskih ustanov v tujini, in sicer Univerze v Durhamu v
Angliji, Univerze v Strasbourgu v Franciji in Univerze Ca‘ Foscari v Italiji.
Rezultat poglobljenega raziskovanja medkulturnih vsebin sta bila dva uč-
benika z naslovom Bližina drugosti, in to v angleščini (Čebron 2008) in
v italijanščini (Zudič Antonič in Malčič 2007). Oba učbenika sta pridobi-
la pohvale mednarodnih ocenjevalcev, najzanesljivejša potrditev pa je pri-
znanje študentov, ki se še vedno spodbudno odzivajo na pristope k razvo-
ju medkulturne senzibilnosti, uporabljene v teh gradivih. Očitno so nasveti
Mika Byrama, enega od svetovalcev pri projektu LABICUM, pomagali raz-
viti pristope, ki spodbujajo radovednost in interes za spoznavanje drugih
kultur, njihovega razmišljanja in strukturiranja sveta, hkrati pa ozavešča-
jo našo lastno vpetost v kulturne obnašanjske vzorce. S temi vzorci se na-
mreč moramo soočiti, če naj odpremo pot spoznavanju ljudi iz drugih kul-
3 Koncept »lingvakultura« uvaja K. Risager (2012) kot vpetost posameznika v materni
jezik in kulturo, ki pronica tudi v izražanje v tujih jezikih.
554
