Page 182 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 182
varja z občutljivostjo osebe, ki razume druge in zna izraziti sebe, svojo
kulturno identiteto, kot tudi ubesediti svoje pomene v več jezikih.
Ob koncu razprave je pomembno ugotoviti, da projekti predvideva-
jo in izpostavljajo podobnosti med različnimi učnimi okolji, kar omogo-
ča prenašanje in dojemanje nians različnosti. Nikakor pa izsledki projek-
tov ne pristajajo na prevlado kulturnih vzorcev ene skupine. Mednarodni
projekti in sodelovanje visokošolskih ustanov v obdobju multilateralizma
vodijo v partnerske odnose vzajemnega učenja in raziskovanja učiteljev iz
različnih kulturnojezikovnih okolji, ki s solidarnimi odnosi in z medkul-
turno ozaveščenostjo lahko premagajo dominantno kulturno hegemonijo.
Projekti namreč izhajajo iz osrednje prednosti Evrope, kar je kapital
naše jezikovne in kulturne raznolikosti, ki se izraža v občutljivosti za dru-
gačna videnja ter ozaveščenosti o pomenu posameznika in njegovih kul-
turnih korenin. Prav na to opozarjajo ustanovne listine Evropske skupnos-
ti in dokumenti, ki smo jih našteli v uvodu. Čeprav Bolonjska deklaracija
spregleda ali zanemari kulturnojezikovni vidik povezovanja akademskega
okolja v iskanju enotnega akademskega prostora in internacionalizacije, pa
številni mednarodni projekti, tudi tisti, našteti v tem prispevku, dokazuje-
jo, da ne smemo in ne želimo opustiti dragocenega, pristnega prispevka iz-
menjave znaj med kulturnojezikovnimi okolji, da učenje tujih jezikov ra-
zumemo kot odpiranje okna v svet drugih kultur, ki jih je vredno spoznati
takšne, kot se nam hočejo predstaviti v natančnosti izražanja svoje kulture.
To je pot, po kateri UP FHŠ stopa tudi v tretje desetletje.
Viri in literatura
Literatura
Aškerc Veniger, K., in A. Flander. 2017. »Nove poti internacionalizacije v vi-
sokem šolstvu: internacionalizacija doma in/ali internacionalizacija ku-
rikuluma.« V Vidiki internacionalizacije in kakovosti v visokem šolstvu,
ur. S. Rutar, S. Čotar Konrad, T. Štemberger in S. Bratož, 23–34. Koper:
Založba Univerze na Primorskem.
Beaven, A., in C. Borghetti, ur. 2015. IEREST: Intercultural Education Resources
for Erasmus Students and Their Teachers. Koper: Annales University
Press.
Byram, M. 1997. Teaching and Assessing Intercultural Communicative
Competence. Clevedon: Multilingual Matters.
558
kulturno identiteto, kot tudi ubesediti svoje pomene v več jezikih.
Ob koncu razprave je pomembno ugotoviti, da projekti predvideva-
jo in izpostavljajo podobnosti med različnimi učnimi okolji, kar omogo-
ča prenašanje in dojemanje nians različnosti. Nikakor pa izsledki projek-
tov ne pristajajo na prevlado kulturnih vzorcev ene skupine. Mednarodni
projekti in sodelovanje visokošolskih ustanov v obdobju multilateralizma
vodijo v partnerske odnose vzajemnega učenja in raziskovanja učiteljev iz
različnih kulturnojezikovnih okolji, ki s solidarnimi odnosi in z medkul-
turno ozaveščenostjo lahko premagajo dominantno kulturno hegemonijo.
Projekti namreč izhajajo iz osrednje prednosti Evrope, kar je kapital
naše jezikovne in kulturne raznolikosti, ki se izraža v občutljivosti za dru-
gačna videnja ter ozaveščenosti o pomenu posameznika in njegovih kul-
turnih korenin. Prav na to opozarjajo ustanovne listine Evropske skupnos-
ti in dokumenti, ki smo jih našteli v uvodu. Čeprav Bolonjska deklaracija
spregleda ali zanemari kulturnojezikovni vidik povezovanja akademskega
okolja v iskanju enotnega akademskega prostora in internacionalizacije, pa
številni mednarodni projekti, tudi tisti, našteti v tem prispevku, dokazuje-
jo, da ne smemo in ne želimo opustiti dragocenega, pristnega prispevka iz-
menjave znaj med kulturnojezikovnimi okolji, da učenje tujih jezikov ra-
zumemo kot odpiranje okna v svet drugih kultur, ki jih je vredno spoznati
takšne, kot se nam hočejo predstaviti v natančnosti izražanja svoje kulture.
To je pot, po kateri UP FHŠ stopa tudi v tretje desetletje.
Viri in literatura
Literatura
Aškerc Veniger, K., in A. Flander. 2017. »Nove poti internacionalizacije v vi-
sokem šolstvu: internacionalizacija doma in/ali internacionalizacija ku-
rikuluma.« V Vidiki internacionalizacije in kakovosti v visokem šolstvu,
ur. S. Rutar, S. Čotar Konrad, T. Štemberger in S. Bratož, 23–34. Koper:
Založba Univerze na Primorskem.
Beaven, A., in C. Borghetti, ur. 2015. IEREST: Intercultural Education Resources
for Erasmus Students and Their Teachers. Koper: Annales University
Press.
Byram, M. 1997. Teaching and Assessing Intercultural Communicative
Competence. Clevedon: Multilingual Matters.
558
