Page 179 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 179
vidiki večjezičnosti in medkulturnosti v mednarodnih projektih
turnih okolji in premostimo kulturno pogojeno razmišljanje, vrednotenje
in dojemanje.
S projektom PERMIT smo nekoliko izstopili iz evropocentrične-
ga sveta ob srečanju s turškim šolskim okoljem, saj so vodje projekta z
Univerze Yildiz v Istambulu k sodelovanju povabili UP FHŠ in italijan-
sko Ca‘ Foscari. Namen projekta je bilo prepletanje izobraževalnih praks
na področju medkulturnosti v vseh treh državah, zato so bili vključeni tudi
srednješolski učitelji iz vseh treh okolji. Hkrati si je projekt zastavil cilje
čezkurikularnega in računalniško podprtega ozaveščanja medkulturnosti,
zato so bili vključeni učitelji različnih učnih področji, velik poudarek pa
smo namenili srečevanju dijakov v virtualnem okolju. V preliminarni razi-
skavi smo se osredotočili predvsem na dojemanje večjezičnosti, raznojezič-
nosti in medkulturnega sporazumevanja v vseh treh kulturnih prostorih
ter v dojemanju drugosti ugotovili vrzeli kot tudi izpade šovinizma. Učna
gradiva, ki so jih srednješolski učitelji razvili na naših seminarjih, so nas-
tala v sodelovanju več učiteljev iste stroke iz različnih držav. Omogočila so
nam, da neposredno spoznamo različne vzgojne in izobraževalne pristope,
se soočimo s pogledi in praksami stanovskih kolegov. Tako so nastale ob-
čutljive učne pole, usmerjene v preraščanje nestrpnih odnosov predvsem
z boljšim znanjem o drugih in s poglobljenim spoznavanjem samega sebe
preko drugih in drugačnih.
Interdisciplinarnost opredeljuje tudi projekt LSP Heritage, ki je
vzpostavil vez med večjezičnostjo in varstvom kulturne dediščine, saj je
bil njegov temeljni namen analiziranje raznolikosti polstrokovnega in stro-
kovnega besednjaka za to področje, nato pa vdelava rezultatov raziskave v
večjezične učbenike tujih strokovnih jezikov. Projekt je izpostavil tudi uče-
nje jezikov z manj številnimi govorci, kot sta grščina in slovenščina. Vodje
projekta z Univerze v Solunu so k sodelovanju povabili jezikoslovce in mu-
zeologe iz Slovenije, Francije, Italije, Španije in Maroka. Osrednja dejavnost
projekta je bila poletna šola za mednarodne študente v Etnografskem mu-
zeju v Larisi v Grčiji kot tudi delavnice na Univerzi Sapienza v Rimu in na
UP FHŠ, kjer so študentje in drugi udeleženci lahko spoznavali pomensko
zamikanje strokovne terminologije s področja kulturne dediščine v raz-
ličnih jezikih. Za nadaljnje poglabljanje v izražanje »lingvakulture« v jezi-
kovnih vzorcih kulturne dediščine smo tudi sestavili večjezične primerjal-
ne korpuse. S svojo jasno naravnanostjo v večjezično sporazumevanje tudi
v okviru strokovnih domen je projekt LSP Heritage opozoril na nevarnos-
ti in pasti poenostavljenega prevajanja v »lingvo franko«, ki zožuje pomen-
555
turnih okolji in premostimo kulturno pogojeno razmišljanje, vrednotenje
in dojemanje.
S projektom PERMIT smo nekoliko izstopili iz evropocentrične-
ga sveta ob srečanju s turškim šolskim okoljem, saj so vodje projekta z
Univerze Yildiz v Istambulu k sodelovanju povabili UP FHŠ in italijan-
sko Ca‘ Foscari. Namen projekta je bilo prepletanje izobraževalnih praks
na področju medkulturnosti v vseh treh državah, zato so bili vključeni tudi
srednješolski učitelji iz vseh treh okolji. Hkrati si je projekt zastavil cilje
čezkurikularnega in računalniško podprtega ozaveščanja medkulturnosti,
zato so bili vključeni učitelji različnih učnih področji, velik poudarek pa
smo namenili srečevanju dijakov v virtualnem okolju. V preliminarni razi-
skavi smo se osredotočili predvsem na dojemanje večjezičnosti, raznojezič-
nosti in medkulturnega sporazumevanja v vseh treh kulturnih prostorih
ter v dojemanju drugosti ugotovili vrzeli kot tudi izpade šovinizma. Učna
gradiva, ki so jih srednješolski učitelji razvili na naših seminarjih, so nas-
tala v sodelovanju več učiteljev iste stroke iz različnih držav. Omogočila so
nam, da neposredno spoznamo različne vzgojne in izobraževalne pristope,
se soočimo s pogledi in praksami stanovskih kolegov. Tako so nastale ob-
čutljive učne pole, usmerjene v preraščanje nestrpnih odnosov predvsem
z boljšim znanjem o drugih in s poglobljenim spoznavanjem samega sebe
preko drugih in drugačnih.
Interdisciplinarnost opredeljuje tudi projekt LSP Heritage, ki je
vzpostavil vez med večjezičnostjo in varstvom kulturne dediščine, saj je
bil njegov temeljni namen analiziranje raznolikosti polstrokovnega in stro-
kovnega besednjaka za to področje, nato pa vdelava rezultatov raziskave v
večjezične učbenike tujih strokovnih jezikov. Projekt je izpostavil tudi uče-
nje jezikov z manj številnimi govorci, kot sta grščina in slovenščina. Vodje
projekta z Univerze v Solunu so k sodelovanju povabili jezikoslovce in mu-
zeologe iz Slovenije, Francije, Italije, Španije in Maroka. Osrednja dejavnost
projekta je bila poletna šola za mednarodne študente v Etnografskem mu-
zeju v Larisi v Grčiji kot tudi delavnice na Univerzi Sapienza v Rimu in na
UP FHŠ, kjer so študentje in drugi udeleženci lahko spoznavali pomensko
zamikanje strokovne terminologije s področja kulturne dediščine v raz-
ličnih jezikih. Za nadaljnje poglabljanje v izražanje »lingvakulture« v jezi-
kovnih vzorcih kulturne dediščine smo tudi sestavili večjezične primerjal-
ne korpuse. S svojo jasno naravnanostjo v večjezično sporazumevanje tudi
v okviru strokovnih domen je projekt LSP Heritage opozoril na nevarnos-
ti in pasti poenostavljenega prevajanja v »lingvo franko«, ki zožuje pomen-
555
