Page 187 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 187
erogenost statusov evropskih manj
razširjenih jezikov, odraz raznolikosti
jezikovnih politik
David Bizjak
UP FHŠ, Oddelek za uporabno jezikoslovje
david.bizjak@fhs.upr.si
Uvod
Prispevek obravnava problematiko manj razširjenih jezikov1 (MRJ) v evrop-
skem prostoru in heterogenost statusov, ki jih posamezni MRJ uživajo. Status
vsakega obravnavanega MRJ je posledica pretekle ali trenutne jezikovne po-
litike držav(e), na čigar ozemlju se ta jezik uporablja. Prvi del je osnovan na
zametkih problematike in opredelitvi razlike MRJ proti manjšinski (MJ) oz.
regionalni jeziki (RJ). Večina enih in drugih je ogrožena, stopnja ogroženos-
ti pa variira. Nekateri so ogroženi na celotnem, drugi pa zgolj na določenem
govornem območju. Sledi kratek oris nastajanja novih evropskih in svetov-
nih deklaracij, združenj in inštitutov, ki vplivajo na percepcijo ogroženosti
jezikov ter pristop evropskih vlad do tega vprašanja. Avtor vzame v pretres
posamezne MRJ in sklope govorov raznolike genetske pripadnosti, iz evrop-
skih držav z različnimi političnimi ureditvami, analizira njihove posamezne
statuse, jih primerja med seboj, v zadnjem delu pa predstavi svoje zaključke.
Delo opozarja na vlogo jezikovne politike pri preprečevanju usihanja MRJ in
spodbujanju procesa njihove revitalizacije v smislu ohranjanja kulturne de-
diščine številčno manjših evropskih etnij.
1. Zametki problematike MRJ
Leta 1982 je bila kot sad razprave o manjšinskem vprašanju v evropskih dr-
žavah v tesnem sodelo-vanju z Evropskim parlamentom in Svetom Evrope
1 Ang. lesser-spoken/used/known languages, fr. les langues moins répandues, it. le
lingue meno diffuse.
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-293-049-3.563-582 563
razširjenih jezikov, odraz raznolikosti
jezikovnih politik
David Bizjak
UP FHŠ, Oddelek za uporabno jezikoslovje
david.bizjak@fhs.upr.si
Uvod
Prispevek obravnava problematiko manj razširjenih jezikov1 (MRJ) v evrop-
skem prostoru in heterogenost statusov, ki jih posamezni MRJ uživajo. Status
vsakega obravnavanega MRJ je posledica pretekle ali trenutne jezikovne po-
litike držav(e), na čigar ozemlju se ta jezik uporablja. Prvi del je osnovan na
zametkih problematike in opredelitvi razlike MRJ proti manjšinski (MJ) oz.
regionalni jeziki (RJ). Večina enih in drugih je ogrožena, stopnja ogroženos-
ti pa variira. Nekateri so ogroženi na celotnem, drugi pa zgolj na določenem
govornem območju. Sledi kratek oris nastajanja novih evropskih in svetov-
nih deklaracij, združenj in inštitutov, ki vplivajo na percepcijo ogroženosti
jezikov ter pristop evropskih vlad do tega vprašanja. Avtor vzame v pretres
posamezne MRJ in sklope govorov raznolike genetske pripadnosti, iz evrop-
skih držav z različnimi političnimi ureditvami, analizira njihove posamezne
statuse, jih primerja med seboj, v zadnjem delu pa predstavi svoje zaključke.
Delo opozarja na vlogo jezikovne politike pri preprečevanju usihanja MRJ in
spodbujanju procesa njihove revitalizacije v smislu ohranjanja kulturne de-
diščine številčno manjših evropskih etnij.
1. Zametki problematike MRJ
Leta 1982 je bila kot sad razprave o manjšinskem vprašanju v evropskih dr-
žavah v tesnem sodelo-vanju z Evropskim parlamentom in Svetom Evrope
1 Ang. lesser-spoken/used/known languages, fr. les langues moins répandues, it. le
lingue meno diffuse.
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-293-049-3.563-582 563
