Page 192 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 192
ah: Skandinavija–Ruska federacija → Malta–Ciper–Gibraltar, Kanarski
otoki–Shetlandi–Ferski otoki → Kavkaz–Kaspijsko jezero. Število govorcev
teh idiomov je kaplja v morju v primerjavi s številom govorcev makroje-
zikov, kakršni so angleščina, španščina, ruščina itd. Bistveno nižje števi-
lo govorcev pa ne pomeni, da so MRJ v čemer koli manj razviti ali da go-
jijo manj bogato književno tradicijo. MRJ s statusom uradnega državnega
jezika so v glavnem večinski jeziki manjših evropskih držav. Poleg sloven-
ščine omenimo serijo otoških MRJ v obrobnih predelih Evrope, npr. islan-
dščino, uradni državni jezik Republike Islandije, ki je materni jezik prib-
ližno 314.000 prebivalcev te države in še nekaj tisoč govorcev na Danskem
(Ethnologue: Languages of the World 2016). Opišemo jo torej lahko kot
čezmejni jezik s statusom uradnega državnega jezika v eni in MJ, čeprav ne
uradno priznanega, v drugi državi. Sem sodi tudi njena najbližja german-
ska soseda ferščina, sicer poleg danščine prvi uradni državni jezik dežele
Ferski otoki, ki v političnem smislu ni samostojna, uživa pa najvišjo mož-
no stopnjo avtonomije znotraj Kraljevine Danske. Gre namreč za samou-
pravno politično enoto, vendar kronsko odvisnost. Ferski jezik je kot MJ
uradno priznan tudi na ozemlju matične Kraljevine Danske, skupno števi-
lo rojenih govorcev tega starinskega idioma pa ocenjujejo na okoli 66.000
(Ethnologue: Languages of the World 2013a).
Ali pa malteščina/melitščina, uradni državni jezik Republike Malte:
Hoyte-West navaja, da je število njenih govorcev »nižje od polovice mili-
jona« (Hoyte-West 2019, 101). To je edini neindoevropski jezik semitske-
ga izvora s statusom uradnega jezika EU. Gre za osamosvojeno arabsko
narečje, preoblikovano pod vplivom italijanščine in angleščine. Šele leta
1964, z osamosvojitvijo Malte, si je tod pridobila status uradnega državne-
ga jezika, medtem ko njena pridobitev statusa uradnega jezika EU leta 2004
sovpada z dodelitvijo istega statusa slovenščini. Zaključimo serijo z iršči-
no oz. irsko gelščino, edinim uradnim jezikom EU iz gelske veje keltske je-
zikovne skupine, ta status pa je spričo sistematične marginalizacije s stra-
ni angleščine dosegla šele leta 2007. Status uradnega jezika na irskih tleh pa
je irščina dosegla ob osamosvojitvi izpod okov Združenega kraljestva, torej
ob rojstvu Republike Irske leta 1921. Ustava Republike Irske jo sicer obrav-
nava kot nacionalni jezik in na prvem mestu, pred na vseh ravneh razen v
vojski daleč prevladujočo angleščino, ki jo je kot jezik hegemon skozi sto-
letja izpodrinila v tolikšni meri, da je danes njeno opolnomočenje kljub
jekleni narodni zavesti irskega življa sila otežkočeno. Na diplomatski rav-
ni in kot jezik učenosti ostaja globoko zasenčena. Encyclopedia of Language
568
otoki–Shetlandi–Ferski otoki → Kavkaz–Kaspijsko jezero. Število govorcev
teh idiomov je kaplja v morju v primerjavi s številom govorcev makroje-
zikov, kakršni so angleščina, španščina, ruščina itd. Bistveno nižje števi-
lo govorcev pa ne pomeni, da so MRJ v čemer koli manj razviti ali da go-
jijo manj bogato književno tradicijo. MRJ s statusom uradnega državnega
jezika so v glavnem večinski jeziki manjših evropskih držav. Poleg sloven-
ščine omenimo serijo otoških MRJ v obrobnih predelih Evrope, npr. islan-
dščino, uradni državni jezik Republike Islandije, ki je materni jezik prib-
ližno 314.000 prebivalcev te države in še nekaj tisoč govorcev na Danskem
(Ethnologue: Languages of the World 2016). Opišemo jo torej lahko kot
čezmejni jezik s statusom uradnega državnega jezika v eni in MJ, čeprav ne
uradno priznanega, v drugi državi. Sem sodi tudi njena najbližja german-
ska soseda ferščina, sicer poleg danščine prvi uradni državni jezik dežele
Ferski otoki, ki v političnem smislu ni samostojna, uživa pa najvišjo mož-
no stopnjo avtonomije znotraj Kraljevine Danske. Gre namreč za samou-
pravno politično enoto, vendar kronsko odvisnost. Ferski jezik je kot MJ
uradno priznan tudi na ozemlju matične Kraljevine Danske, skupno števi-
lo rojenih govorcev tega starinskega idioma pa ocenjujejo na okoli 66.000
(Ethnologue: Languages of the World 2013a).
Ali pa malteščina/melitščina, uradni državni jezik Republike Malte:
Hoyte-West navaja, da je število njenih govorcev »nižje od polovice mili-
jona« (Hoyte-West 2019, 101). To je edini neindoevropski jezik semitske-
ga izvora s statusom uradnega jezika EU. Gre za osamosvojeno arabsko
narečje, preoblikovano pod vplivom italijanščine in angleščine. Šele leta
1964, z osamosvojitvijo Malte, si je tod pridobila status uradnega državne-
ga jezika, medtem ko njena pridobitev statusa uradnega jezika EU leta 2004
sovpada z dodelitvijo istega statusa slovenščini. Zaključimo serijo z iršči-
no oz. irsko gelščino, edinim uradnim jezikom EU iz gelske veje keltske je-
zikovne skupine, ta status pa je spričo sistematične marginalizacije s stra-
ni angleščine dosegla šele leta 2007. Status uradnega jezika na irskih tleh pa
je irščina dosegla ob osamosvojitvi izpod okov Združenega kraljestva, torej
ob rojstvu Republike Irske leta 1921. Ustava Republike Irske jo sicer obrav-
nava kot nacionalni jezik in na prvem mestu, pred na vseh ravneh razen v
vojski daleč prevladujočo angleščino, ki jo je kot jezik hegemon skozi sto-
letja izpodrinila v tolikšni meri, da je danes njeno opolnomočenje kljub
jekleni narodni zavesti irskega življa sila otežkočeno. Na diplomatski rav-
ni in kot jezik učenosti ostaja globoko zasenčena. Encyclopedia of Language
568
