Page 249 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

lovni modeli spletnih medijev
pod diktatom produktivnosti:
avtomatizacija novinarskega dela

Peter Sekloča

UP FHŠ, Oddelek za medijske študije in Inštitut za medkulturne študije
peter.sekloca@fhs.upr.si

Uvod

Svetovni splet, katerega infrastrukturno hrbtenico mu nudi internet, je že
od svojega nastanka zaznamovan s popularno predstavo, da so informa-
cije in vsebine na njem (skorajda) brezplačne. Ideje participativne kulture,
oblikovane na temelju prezira do dominacije zasebnih, močnih, korpora-
tivnih množičnih medijev, podrejenih kapitalu, so se izoblikovale v brez-
pogojni zagovor »kulture deljenja« (Jenkins 2006), »darovalne ekonomije«
(Barbrook 2005), »rekurzivne javnosti« (Kelty 2008) in še bi lahko našteva-
li. Seveda te ideje niso nove, o mrežnem komuniciranju in tehnoloških mo-
žnostih, ki bi omogočale široko participacijo državljanov v javnem komu-
niciranju, je govoril že Bertolt Brecht (1932), za njim npr. tudi Enzensberger
(2003/1972). V dejanskosti popularno participacijo v produkciji novic za-
znamuje mrežno komuniciranje uporabnikov, amaterska produkcija in iz-
jemen padec mejnih stroškov, predvsem pa distribucije vsebin in informa-
cij (Rifkin 2015). V tem okolju so novinarsko, profesionalno, institucionalno
ter obenem dobičkonosno spletno informiranje državljanov, kritična publi-
citeta nadzora obrasti in posredovanje zahtev javnosti izvršilnemu in par-
lamentarnemu kompleksu države, ujeti v diktat produktivnosti informacij-
ske ekonomije.

Način produkcije postavlja pogoje delovanja gospodarskih družb, za-
sebnih in javnih, in je po Marxu preplet sredstev produkcije (kapitala in
dela) ter družbenih in ekonomskih odnosov produkcije. V kapitalističnem

doi: https://doi.org/10.26493/978-961-293-049-3.625-642 625