Page 252 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 252
tavil tri možne načine zmanjševanja TPSD: povečevanje povpraševanja,
ekspanzijo svetovnega trga (Marx 1993, 408) in zmanjšanje obratnega časa
kapitala (Marx 1993, 539), medtem ko je v tretjem zvezku Kapitala dodal še
»povečanje intenzivnosti izkoriščanja«, »znižanje mezd pod vrednost de-
lovne sile«, »pocenitev elementov konstantnega kapitala«, »relativno prena-
seljenost« ter »povečanje delniškega kapitala« (Marx 1948, 197–205).
Že najsplošnejša analiza izpostavi prizadevanja posameznih medi-
jev zmagati v konkurenčni borbi, kjer kratkoročni uspeh (monopol) ene-
ga, njegovo povečanje produktivnosti, povzroči padanje stopenj dobičkov
v celotni panogi. V ospredje stopa inoviranje tehnologije, torej inoviranje
delovnih sredstev – konstantnega kapitala, predvsem robotizacija in algo-
ritmizacija novinarstva. Posledice razvoja in uvajanja tehnologije v delov-
ni proces so dolgoročno, zaradi padanja stopnje dobička, vidne na polju
zmanjšanja investiranja tveganega in lastniškega kapitala ter pri pritisku
k vodoravnemu združevanju medijskih podjetij; primer iz Slovenije sta
Dnevnik in Večer, ki sta se združila leta 2019.
Drugo osrednjo kontradikcijo je najti v odnosu med kapitalom in kre-
ativnim delom. Novinarsko delo je namreč kreativno delo, za katerega je
pred robotizacijo in uvedbo digitalnih tehnologij kot pomoč za delo, pa tudi
za nadomeščanje novinarskega dela, veljalo, da je podvrženo Baumolovi
»bolezni«: nadomeščanje kreativnega dela v kulturnih industrijah s kapi-
talom je bilo mnogo težje kot nadomeščanje dela v klasičnih industrijskih
sektorjih (Garnham 2011, 48). Glede na to razliko je proizvodnja novic spa-
dala v »stagnantni« sektor, ki pa naj bi ga »progresivni« sektorji še vseeno
vzdrževali pri življenju zaradi višjega razpoložljivega dohodka potrošnikov
oziroma občinstva (Splichal 2015, 26). Neposredna vpeljava digitalnih oro-
dij v novinarsko delo pretvarja stagnantne sektorje v »progresivne« sek-
torje, s čimer kreativno delo novinarjev postane osrednji predmet analize
zviševanja produktivnosti v novičarskih medijih. Novinarske hiše se tako
kot druge klasične industrije poslužujejo strategij uvajanja »nasproti delu-
jočih tendenc«; na področju dela je takšen ukrep »povečanje intenzivnosti
izkoriščanja« ter »znižanje mezd pod vrednost delovne sile« (Marx 1948,
197–205), kjer slednji ukrep spada bolj k analizi konkurenčnosti, pojasnju-
je Marx.
Kapital ob povečevanju produktivnosti izriva delo, s čimer je za izko-
riščanje na razpolago količinsko in vrednostno vedno manj dela. Ker pa re-
konca. Marx (1948, 192) je predvidel scenarije, o katerih govori Henrich, vendar jim
ni posvečal velike pozornosti in jih je obravnaval kot izolirane primere.
628
ekspanzijo svetovnega trga (Marx 1993, 408) in zmanjšanje obratnega časa
kapitala (Marx 1993, 539), medtem ko je v tretjem zvezku Kapitala dodal še
»povečanje intenzivnosti izkoriščanja«, »znižanje mezd pod vrednost de-
lovne sile«, »pocenitev elementov konstantnega kapitala«, »relativno prena-
seljenost« ter »povečanje delniškega kapitala« (Marx 1948, 197–205).
Že najsplošnejša analiza izpostavi prizadevanja posameznih medi-
jev zmagati v konkurenčni borbi, kjer kratkoročni uspeh (monopol) ene-
ga, njegovo povečanje produktivnosti, povzroči padanje stopenj dobičkov
v celotni panogi. V ospredje stopa inoviranje tehnologije, torej inoviranje
delovnih sredstev – konstantnega kapitala, predvsem robotizacija in algo-
ritmizacija novinarstva. Posledice razvoja in uvajanja tehnologije v delov-
ni proces so dolgoročno, zaradi padanja stopnje dobička, vidne na polju
zmanjšanja investiranja tveganega in lastniškega kapitala ter pri pritisku
k vodoravnemu združevanju medijskih podjetij; primer iz Slovenije sta
Dnevnik in Večer, ki sta se združila leta 2019.
Drugo osrednjo kontradikcijo je najti v odnosu med kapitalom in kre-
ativnim delom. Novinarsko delo je namreč kreativno delo, za katerega je
pred robotizacijo in uvedbo digitalnih tehnologij kot pomoč za delo, pa tudi
za nadomeščanje novinarskega dela, veljalo, da je podvrženo Baumolovi
»bolezni«: nadomeščanje kreativnega dela v kulturnih industrijah s kapi-
talom je bilo mnogo težje kot nadomeščanje dela v klasičnih industrijskih
sektorjih (Garnham 2011, 48). Glede na to razliko je proizvodnja novic spa-
dala v »stagnantni« sektor, ki pa naj bi ga »progresivni« sektorji še vseeno
vzdrževali pri življenju zaradi višjega razpoložljivega dohodka potrošnikov
oziroma občinstva (Splichal 2015, 26). Neposredna vpeljava digitalnih oro-
dij v novinarsko delo pretvarja stagnantne sektorje v »progresivne« sek-
torje, s čimer kreativno delo novinarjev postane osrednji predmet analize
zviševanja produktivnosti v novičarskih medijih. Novinarske hiše se tako
kot druge klasične industrije poslužujejo strategij uvajanja »nasproti delu-
jočih tendenc«; na področju dela je takšen ukrep »povečanje intenzivnosti
izkoriščanja« ter »znižanje mezd pod vrednost delovne sile« (Marx 1948,
197–205), kjer slednji ukrep spada bolj k analizi konkurenčnosti, pojasnju-
je Marx.
Kapital ob povečevanju produktivnosti izriva delo, s čimer je za izko-
riščanje na razpolago količinsko in vrednostno vedno manj dela. Ker pa re-
konca. Marx (1948, 192) je predvidel scenarije, o katerih govori Henrich, vendar jim
ni posvečal velike pozornosti in jih je obravnaval kot izolirane primere.
628
