Page 253 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 253
poslovni modeli spletnih medijev pod diktatom produktivnosti
lativno padajo tudi mezde, saj se relativno cenijo produkti celotnega gospo-
darstva, presežna vrednost raste, vendar v vedno manjšem obsegu. »Zato
bolj kot je kapital razvit, več kot je ustvaril presežnega dela, toliko močne-
je mora razvijati produktivno silo, da bi se realiziral le v manjšem deležu,
to je, da bi si dodal presežno vrednost.« (Marx 1993, 340) Novinarsko delo
z robotizacijo in uvajanjem tehnologije vedno bolj prevzema poteze indu-
strijskega dela, s čimer se tudi strategije odvračanja padajočih stopenj do-
bička v medijih približujejo strategijam drugih industrij. Najučinkovitejše
in najobičajnejše nasproti delujoče tendence, ki spremljajo povečanje pro-
duktivnosti, so tri: povečevanje povpraševanja, ekspanzija svetovnega trga
in zmanjšanje obratnega časa kapitala (Marx 1993, 408, 539), ki jih je Marx
izpostavil že v Očrtih. Splet zaznamuje proces razprostorjenja kapitala
(Mosco 1996), ki zaznamuje krčenje prostora na račun časa, kar je že Marx
(1993) definiral kot osrednje načelo širjenja kapitala v prostoru. Distribucija
vsebin je hipna, s čimer se močno zmanjša obratni čas kapitala, vendar so
bralci spletnih vsebin soočeni s prekomerno ponudbo informacij in vse-
bin. Za male časnike, ki jih zaznamuje specifičnost ponudbe glede na kul-
turne, politične in geografske meje, kot je npr. Slovenija, je ekspanzija na
svetovne trge skorajda nemogoča. Ostane povečanje povpraševanja za že
obstoječe produkte (ekonomija obsega) ali odkrivanje novih potreb z no-
vimi uporabnimi vrednostmi (Marx 1993, 408). Vendar je povpraševanje v
medijskem sektorju zaznamovano z dvojnim produktom, kot ga poimenu-
je Picard (2011, 9), kjer se ponudba in povpraševanje srečata na dvotirnem
trgu. Komercialni mediji imajo namreč dvoje vrst povpraševalcev: občin-
stva, od katerih neposredno dobijo plačilo za vsebine končne potrošnje, in
oglaševalce, ki kupujejo pozornost občinstev in plačujejo za dostop do njih,
kar zaznamuje srečanje ponudbe in povpraševanja na medindustrijskem
trgu. Oba trga zahtevata različne, mnogokrat nasprotujoče si poslovne
strategije. Velika količina oglaševanja odvrača bralce, poleg tega oglaševal-
ci ne iščejo več samo velikega občinstva, temveč segmentirano občinstvo,
ki tudi dejansko realizira svojo pozornost, npr. s kliki na oglase. Strategija
novičarskih organizacij je v takšnem okolju razpeta med dvema ekstremo-
ma: med zagotavljanjem plačljivih vsebin, ki jih kreira polavtonomno krea-
tivno novinarsko delo, in zagotavljanjem brezplačnih vsebin, ki so plod vi-
soko produktivnega novinarskega dela. Takšna delitev je seveda uporabna
za analitične namene. Tudi brezplačne vsebine so namreč lahko višje kako-
vosti in zahtevajo več kreativnega dela, če ga pokrijejo prihodki iz drugih
virov (oglaševanje, sponzorstva …), vendar pa se ravno novičarski medi-
629
lativno padajo tudi mezde, saj se relativno cenijo produkti celotnega gospo-
darstva, presežna vrednost raste, vendar v vedno manjšem obsegu. »Zato
bolj kot je kapital razvit, več kot je ustvaril presežnega dela, toliko močne-
je mora razvijati produktivno silo, da bi se realiziral le v manjšem deležu,
to je, da bi si dodal presežno vrednost.« (Marx 1993, 340) Novinarsko delo
z robotizacijo in uvajanjem tehnologije vedno bolj prevzema poteze indu-
strijskega dela, s čimer se tudi strategije odvračanja padajočih stopenj do-
bička v medijih približujejo strategijam drugih industrij. Najučinkovitejše
in najobičajnejše nasproti delujoče tendence, ki spremljajo povečanje pro-
duktivnosti, so tri: povečevanje povpraševanja, ekspanzija svetovnega trga
in zmanjšanje obratnega časa kapitala (Marx 1993, 408, 539), ki jih je Marx
izpostavil že v Očrtih. Splet zaznamuje proces razprostorjenja kapitala
(Mosco 1996), ki zaznamuje krčenje prostora na račun časa, kar je že Marx
(1993) definiral kot osrednje načelo širjenja kapitala v prostoru. Distribucija
vsebin je hipna, s čimer se močno zmanjša obratni čas kapitala, vendar so
bralci spletnih vsebin soočeni s prekomerno ponudbo informacij in vse-
bin. Za male časnike, ki jih zaznamuje specifičnost ponudbe glede na kul-
turne, politične in geografske meje, kot je npr. Slovenija, je ekspanzija na
svetovne trge skorajda nemogoča. Ostane povečanje povpraševanja za že
obstoječe produkte (ekonomija obsega) ali odkrivanje novih potreb z no-
vimi uporabnimi vrednostmi (Marx 1993, 408). Vendar je povpraševanje v
medijskem sektorju zaznamovano z dvojnim produktom, kot ga poimenu-
je Picard (2011, 9), kjer se ponudba in povpraševanje srečata na dvotirnem
trgu. Komercialni mediji imajo namreč dvoje vrst povpraševalcev: občin-
stva, od katerih neposredno dobijo plačilo za vsebine končne potrošnje, in
oglaševalce, ki kupujejo pozornost občinstev in plačujejo za dostop do njih,
kar zaznamuje srečanje ponudbe in povpraševanja na medindustrijskem
trgu. Oba trga zahtevata različne, mnogokrat nasprotujoče si poslovne
strategije. Velika količina oglaševanja odvrača bralce, poleg tega oglaševal-
ci ne iščejo več samo velikega občinstva, temveč segmentirano občinstvo,
ki tudi dejansko realizira svojo pozornost, npr. s kliki na oglase. Strategija
novičarskih organizacij je v takšnem okolju razpeta med dvema ekstremo-
ma: med zagotavljanjem plačljivih vsebin, ki jih kreira polavtonomno krea-
tivno novinarsko delo, in zagotavljanjem brezplačnih vsebin, ki so plod vi-
soko produktivnega novinarskega dela. Takšna delitev je seveda uporabna
za analitične namene. Tudi brezplačne vsebine so namreč lahko višje kako-
vosti in zahtevajo več kreativnega dela, če ga pokrijejo prihodki iz drugih
virov (oglaševanje, sponzorstva …), vendar pa se ravno novičarski medi-
629
