Page 251 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 251
poslovni modeli spletnih medijev pod diktatom produktivnosti
V zelo dolgem obdobju to velja za vse sektorje, s čimer naj bi Marx pojas-
nil temeljni vzrok kriz kapitalističnega načina proizvodnje. Kontradiktorni
proces je zaobjel v zakonu o tendenčnem padanju stopnje dobička (TPSD).
Aplikacija zakona na okolje ekonomije spletnih novic je še posebej primer-
na, saj so digitalne tehnologije, predvsem uvajanje algoritmov za pisanje
novic, novih digitalnih uredniških orodij (časnik Delo je npr. v letu 2018
uvedel orodje StoryEditor, ki omogoča urejanje vsebin v oblaku) in digital-
nih orodij za novinarsko delo, zgovoren primer uvajanja inovacij, torej ino-
viranja delovnih sredstev (konstantnega kapitala) v delovnem procesu pro-
dukcije in distribucije novic.
Zakon o TPSD v primeru spletnih medijev izpostavi prizadevanja za
zviševanje produktivnosti na več analitičnih področjih, katerih skupna
značilnost je njihova kontradiktornost. Izpostaviti velja dve osrednji po-
dročji: prvič, plemenitenje kapitala skozi povečevanje produktivnosti dela,
ter drugič, odnos med kapitalom in delom.
Tekmovanje med lastniki delovnih sredstev za višje dobičke vodi do
odločitev za inoviranje in posledično dvig produktivnosti dela, kar pomeni
večjo količino cenejšega »outputa« ob relativno (v primerjavi z delom) ved-
no večjih investicijah v konstantni kapital (c), v več in boljše stroje, v pri-
meru spletnih medijev v informacijsko in komunikacijsko strojno in pro-
gramsko opremo. V tem procesu delovna sredstva (konstantni kapital – c)
nadomeščajo delovno silo (variabilni kapital – v), s čimer se vrednostno
razmerje med njima (c/v), poimenovano organska sestava kapitala, poveču-
je, kar pripelje do padanja stopnje dobička, pojasnjuje Marx v 13. poglavju
tretjega zvezka Kapitala (1948, 177–96). Marx pojasni »zakon kot tak«, nato
se usmeri v »nasproti delujoče tendence«, kjer dokazuje, zakaj lahko govo-
rimo samo o trendu, saj »tukaj morajo obstajati vplivi, ki imajo nasprotno
delovanje, ki se križajo in ukinjajo delovanje splošnega zakona, s čimer mu
dajejo samo značilnost tendence« (Marx 1948, 197)1. V Očrtih je Marx iz-
1 Razprava o veljavnosti »zakona« traja že vse od konca 19. stoletja, posebej burna je
bila leta 2013, ko je Michael Heinrich, predstavnik »novega branja Marxa«, objavil
članek v reviji Monthly Review, kjer je trdil, da »zakon kot tak« ne deluje ne samo za-
radi nasproti delujočih faktorjev, temveč že prej, na teoretskem nivoju, saj ni konč-
nega odgovora o tem, kako hitro bi organska sestava lahko rasla (Heinrich 2013).
Mnogo avtorji (Carchedi and Roberts 2013; Kliman idr. 2013, 3) odgovarjajo, da ko
Heinrich govori o mogoči posledični rasti stopnje presežne vrednosti in stopnje do-
bička, dejansko govori o posledicah nasproti delujočih faktorjev ali dezakumulaciji
kapitala. To razpravo povzemam in dopolnjujem drugje (Sekloča 2015), za obe stra-
ni pa je mogoče reči, da spregledata omejitve nasproti delujočih tendenc, saj so tudi
te kontradiktorne in imajo zato svoje meje – sistem jim ne pusti, da bi se izpele do
627
V zelo dolgem obdobju to velja za vse sektorje, s čimer naj bi Marx pojas-
nil temeljni vzrok kriz kapitalističnega načina proizvodnje. Kontradiktorni
proces je zaobjel v zakonu o tendenčnem padanju stopnje dobička (TPSD).
Aplikacija zakona na okolje ekonomije spletnih novic je še posebej primer-
na, saj so digitalne tehnologije, predvsem uvajanje algoritmov za pisanje
novic, novih digitalnih uredniških orodij (časnik Delo je npr. v letu 2018
uvedel orodje StoryEditor, ki omogoča urejanje vsebin v oblaku) in digital-
nih orodij za novinarsko delo, zgovoren primer uvajanja inovacij, torej ino-
viranja delovnih sredstev (konstantnega kapitala) v delovnem procesu pro-
dukcije in distribucije novic.
Zakon o TPSD v primeru spletnih medijev izpostavi prizadevanja za
zviševanje produktivnosti na več analitičnih področjih, katerih skupna
značilnost je njihova kontradiktornost. Izpostaviti velja dve osrednji po-
dročji: prvič, plemenitenje kapitala skozi povečevanje produktivnosti dela,
ter drugič, odnos med kapitalom in delom.
Tekmovanje med lastniki delovnih sredstev za višje dobičke vodi do
odločitev za inoviranje in posledično dvig produktivnosti dela, kar pomeni
večjo količino cenejšega »outputa« ob relativno (v primerjavi z delom) ved-
no večjih investicijah v konstantni kapital (c), v več in boljše stroje, v pri-
meru spletnih medijev v informacijsko in komunikacijsko strojno in pro-
gramsko opremo. V tem procesu delovna sredstva (konstantni kapital – c)
nadomeščajo delovno silo (variabilni kapital – v), s čimer se vrednostno
razmerje med njima (c/v), poimenovano organska sestava kapitala, poveču-
je, kar pripelje do padanja stopnje dobička, pojasnjuje Marx v 13. poglavju
tretjega zvezka Kapitala (1948, 177–96). Marx pojasni »zakon kot tak«, nato
se usmeri v »nasproti delujoče tendence«, kjer dokazuje, zakaj lahko govo-
rimo samo o trendu, saj »tukaj morajo obstajati vplivi, ki imajo nasprotno
delovanje, ki se križajo in ukinjajo delovanje splošnega zakona, s čimer mu
dajejo samo značilnost tendence« (Marx 1948, 197)1. V Očrtih je Marx iz-
1 Razprava o veljavnosti »zakona« traja že vse od konca 19. stoletja, posebej burna je
bila leta 2013, ko je Michael Heinrich, predstavnik »novega branja Marxa«, objavil
članek v reviji Monthly Review, kjer je trdil, da »zakon kot tak« ne deluje ne samo za-
radi nasproti delujočih faktorjev, temveč že prej, na teoretskem nivoju, saj ni konč-
nega odgovora o tem, kako hitro bi organska sestava lahko rasla (Heinrich 2013).
Mnogo avtorji (Carchedi and Roberts 2013; Kliman idr. 2013, 3) odgovarjajo, da ko
Heinrich govori o mogoči posledični rasti stopnje presežne vrednosti in stopnje do-
bička, dejansko govori o posledicah nasproti delujočih faktorjev ali dezakumulaciji
kapitala. To razpravo povzemam in dopolnjujem drugje (Sekloča 2015), za obe stra-
ni pa je mogoče reči, da spregledata omejitve nasproti delujočih tendenc, saj so tudi
te kontradiktorne in imajo zato svoje meje – sistem jim ne pusti, da bi se izpele do
627
