Page 256 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 256
ipske modele glede na vir prihodkov: potrošniki (v našem primeru bral-
ci), oglaševalci, sponzorji ter transakcije med poslovnimi partnerji (Picard
2011, 34). V kolikor nas zanimajo spremembe na področju (spletnega) no-
vinarstva, sta prva dva modela še najprimernejša in tudi najobičajnejša, se-
veda ob zavedanju, da se v poslovanje neprestano uvajajo dopolnitve, obi-
čajno razširitve poslovanja na druga, nemedijska področja (organiziranje
konferenc, športnih dogodkov …) in da se v dejanskosti poslovni mode-
li kombinirajo. Pri prvem modelu bralci in časnik vstopijo v naročniško
razmerje, na spletu so pogosta tudi mikroplačila za vsebine. Ne gre spre-
gledati tudi modela, pri katerem bralci po svoji presoji donirajo sredstva
časniku, kot pri britanskem Guardianu. V drugem primeru so bralci pro-
dani oglaševalcem. V literaturi je najti mnogo izpeljank obeh modelov, npr.
platformski poslovni model (Srnicek 2017, 5), ki temelji na prodaji podatkov
uporabnikov oglaševalcem. V svojem bistvu je to še vedno oglaševalski po-
slovni model, v katerem so osnovni produkt medijev (časnikov) člani ob-
činstva (bralci) oziroma njihovi podatki.
2. Uvajanje tehnologije v proizvodnjo novic
Robotizacija in algoritmizacija novinarstva zaznamuje proces uvajanja teh-
nologije, to je sredstev produkcije kot postvarelega človekovega dela, v de-
lovni proces zbiranja, selekcije, procesiranja in distribucije informacij ter
vsebin v novinarskem delu. Carlson govori tudi o »avtomatizaciji« novinar-
stva, za katero so značilni »algoritmični procesi, ki preračunavajo podatke
v narativne tekste brez ali z omejenim človekovim posegom, razen pri za-
četnem programiranju« (Carslon 2015, 417). Posledice takšnih sprememb so
s strani novinarjev, urednikov in lastnikov sprejete ambivalentno, kar za-
znamuje diskurz »tehnološke drame« (Pfaffenberger v Carlson 2015, 418), v
katerem si nasproti stojijo ideje o pozitivni vlogi tehnologije v novinarskem
delovnem procesu in na drugi strani bojazen, da bodo veščine novinarjev
žrtev tehnološkega napredka. Tehnologija nedvomno spreminja produk-
tivnost dela, saj se vsaj v »progresivnih« sektorjih proizvede več v krajšem
času, kar zmanjšuje vrednost blaga, saj je v blagu vsebovanega manj druž-
beno potrebnega dela. Vprašanje pa je, kaj to pomeni za novinarstvo samo,
ki je še do nedavnega temeljilo na kreativnem delu. Dinamika med novi-
narstvom in tehnologijo se spreminja in zaznamuje »oženje vloge človeka,
ki postaja omejena ali je celo ni onkraj vnaprej sprogramiranih možnosti,
in razširjanje vloge tehnologije, ki z različnimi stopnjami samostojnosti za
določene naloge deluje enako ali bolj produktivno, učinkovito in zanesljivo
632
ci), oglaševalci, sponzorji ter transakcije med poslovnimi partnerji (Picard
2011, 34). V kolikor nas zanimajo spremembe na področju (spletnega) no-
vinarstva, sta prva dva modela še najprimernejša in tudi najobičajnejša, se-
veda ob zavedanju, da se v poslovanje neprestano uvajajo dopolnitve, obi-
čajno razširitve poslovanja na druga, nemedijska področja (organiziranje
konferenc, športnih dogodkov …) in da se v dejanskosti poslovni mode-
li kombinirajo. Pri prvem modelu bralci in časnik vstopijo v naročniško
razmerje, na spletu so pogosta tudi mikroplačila za vsebine. Ne gre spre-
gledati tudi modela, pri katerem bralci po svoji presoji donirajo sredstva
časniku, kot pri britanskem Guardianu. V drugem primeru so bralci pro-
dani oglaševalcem. V literaturi je najti mnogo izpeljank obeh modelov, npr.
platformski poslovni model (Srnicek 2017, 5), ki temelji na prodaji podatkov
uporabnikov oglaševalcem. V svojem bistvu je to še vedno oglaševalski po-
slovni model, v katerem so osnovni produkt medijev (časnikov) člani ob-
činstva (bralci) oziroma njihovi podatki.
2. Uvajanje tehnologije v proizvodnjo novic
Robotizacija in algoritmizacija novinarstva zaznamuje proces uvajanja teh-
nologije, to je sredstev produkcije kot postvarelega človekovega dela, v de-
lovni proces zbiranja, selekcije, procesiranja in distribucije informacij ter
vsebin v novinarskem delu. Carlson govori tudi o »avtomatizaciji« novinar-
stva, za katero so značilni »algoritmični procesi, ki preračunavajo podatke
v narativne tekste brez ali z omejenim človekovim posegom, razen pri za-
četnem programiranju« (Carslon 2015, 417). Posledice takšnih sprememb so
s strani novinarjev, urednikov in lastnikov sprejete ambivalentno, kar za-
znamuje diskurz »tehnološke drame« (Pfaffenberger v Carlson 2015, 418), v
katerem si nasproti stojijo ideje o pozitivni vlogi tehnologije v novinarskem
delovnem procesu in na drugi strani bojazen, da bodo veščine novinarjev
žrtev tehnološkega napredka. Tehnologija nedvomno spreminja produk-
tivnost dela, saj se vsaj v »progresivnih« sektorjih proizvede več v krajšem
času, kar zmanjšuje vrednost blaga, saj je v blagu vsebovanega manj druž-
beno potrebnega dela. Vprašanje pa je, kaj to pomeni za novinarstvo samo,
ki je še do nedavnega temeljilo na kreativnem delu. Dinamika med novi-
narstvom in tehnologijo se spreminja in zaznamuje »oženje vloge človeka,
ki postaja omejena ali je celo ni onkraj vnaprej sprogramiranih možnosti,
in razširjanje vloge tehnologije, ki z različnimi stopnjami samostojnosti za
določene naloge deluje enako ali bolj produktivno, učinkovito in zanesljivo
632
