Page 365 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 365
oper etne pr edstave v sng mar ibor med obema svetovnima vojnama ...
govem delu. Na ljubljanski univerzi je študiral slavistiko, nato pa se izo-
braževal v priznanih evropskih gledaliških šolah, tudi v Berlinu v Pesca-
torjevem političnem gledališču, na Dunaju pa vodil delavsko amatersko
gledališče Theater der Roten Hilfe. Postal je odlično podkovan v teorijah in
metodah avantgardnega gledališča. Kljub uspešnemu delovanju na Dunaju
in nato na kratko v Srbiji, je svojo priložnost videl v mladem mariborskem
gledališču, kamor se je na začetku 30. let tudi ponujal, vendar ga upravnik
Brenčič iz neznanega razloga ni sprejel. Leta 1932 se je vrnil v Ljubljano, da
bi nadaljeval od Bratka Krefta sodobno zastavljen Delavski oder, ob tem
pa pogodbeno deloval kot operni režiser ljubljanskega narodnega gledali-
šča. V svojem slogu je režiral nekaj oper, nato pa od leta 1933 iskal navdih
pri Radiu Ljubljana. Po letu 1937 je dve desetletji deloval v različnih jugo-
slovanskih gledališčih. Med obema vojnama je bil predan avantgardi in ek-
sperimentiranju, kasneje je svoj slog omilil. Sredi dvajsetih let si je v okvi-
ru revije Novi oder in na temeljih sodobnega ruskega gledališča prizadeval
za reformo takrat konservativnega meščanskega gledališča, lastno vizijo pa
objavil v obliki manifesta, kjer je pod vplivi futurizma in konstruktivizma
podčrtal, da naj bo moderno gledališče celostna umetnina in sinteza živ-
ljenja, režiser pa pesnik, slikar, arhitekt in gledalec. V sled svojim vizijam
je ustanovil mednarodno odmevno revijo Tank, kjer je objavljal najnovej-
še poglede na gledališko umetnost.101 V Mariboru je leta 1933 režiral Jurči-
čevega Desetega brata, v sezoni 1935/36 pa opereto Majda Marjana Kozine,
za katero je po Knafličevi burki Kmečki teater napisal libreto. To, da je De-
lak Kozinovo delo, napisano v takrat modnih plesnih in jazzovskih ritmih,
tudi režiral, ni bilo presenetljivo, saj je bil po študiju v številnih evropskih
kulturnih prestolnicah in diplomi iz gledališke, radijske in filmske režije
na Mozarteumu (1935) izjemno široko razgledan, predvsem pa predan so-
dobnim gledališkim prijemom. Skupaj z ženo Katjo Pollak, Dunajčanko in
poklicno plesalko, sta pred tem v Ljubljani pripravila več otroških odrskih
predstav z jazzovsko obarvano glasbeno spremljavo.102 Marjan Kozina, ki s
svojo revijalno opereto ni uspel prodreti na ljubljanski oder, je dobil prilož-
nost v Mariboru, kjer je od sredine 30. let deloval kot dirigent in vodja tam-
kajšnje Glasbene matice. K sodelovanju je pritegnil Ferda Delaka, kar je bila
dobra izbira. Opereto Majdo je kritiška javnost tako po vsebini kot glasbi
101 Jernej Novak, »Delak, Ferdo (1905–1968)«, Slovenska biografija (Ljubljana: Sloven-
ska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013),
https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007220/; Dušan Moravec, Iskanje in
delo Ferda Delaka (Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1971).
102 Ibid.
363
govem delu. Na ljubljanski univerzi je študiral slavistiko, nato pa se izo-
braževal v priznanih evropskih gledaliških šolah, tudi v Berlinu v Pesca-
torjevem političnem gledališču, na Dunaju pa vodil delavsko amatersko
gledališče Theater der Roten Hilfe. Postal je odlično podkovan v teorijah in
metodah avantgardnega gledališča. Kljub uspešnemu delovanju na Dunaju
in nato na kratko v Srbiji, je svojo priložnost videl v mladem mariborskem
gledališču, kamor se je na začetku 30. let tudi ponujal, vendar ga upravnik
Brenčič iz neznanega razloga ni sprejel. Leta 1932 se je vrnil v Ljubljano, da
bi nadaljeval od Bratka Krefta sodobno zastavljen Delavski oder, ob tem
pa pogodbeno deloval kot operni režiser ljubljanskega narodnega gledali-
šča. V svojem slogu je režiral nekaj oper, nato pa od leta 1933 iskal navdih
pri Radiu Ljubljana. Po letu 1937 je dve desetletji deloval v različnih jugo-
slovanskih gledališčih. Med obema vojnama je bil predan avantgardi in ek-
sperimentiranju, kasneje je svoj slog omilil. Sredi dvajsetih let si je v okvi-
ru revije Novi oder in na temeljih sodobnega ruskega gledališča prizadeval
za reformo takrat konservativnega meščanskega gledališča, lastno vizijo pa
objavil v obliki manifesta, kjer je pod vplivi futurizma in konstruktivizma
podčrtal, da naj bo moderno gledališče celostna umetnina in sinteza živ-
ljenja, režiser pa pesnik, slikar, arhitekt in gledalec. V sled svojim vizijam
je ustanovil mednarodno odmevno revijo Tank, kjer je objavljal najnovej-
še poglede na gledališko umetnost.101 V Mariboru je leta 1933 režiral Jurči-
čevega Desetega brata, v sezoni 1935/36 pa opereto Majda Marjana Kozine,
za katero je po Knafličevi burki Kmečki teater napisal libreto. To, da je De-
lak Kozinovo delo, napisano v takrat modnih plesnih in jazzovskih ritmih,
tudi režiral, ni bilo presenetljivo, saj je bil po študiju v številnih evropskih
kulturnih prestolnicah in diplomi iz gledališke, radijske in filmske režije
na Mozarteumu (1935) izjemno široko razgledan, predvsem pa predan so-
dobnim gledališkim prijemom. Skupaj z ženo Katjo Pollak, Dunajčanko in
poklicno plesalko, sta pred tem v Ljubljani pripravila več otroških odrskih
predstav z jazzovsko obarvano glasbeno spremljavo.102 Marjan Kozina, ki s
svojo revijalno opereto ni uspel prodreti na ljubljanski oder, je dobil prilož-
nost v Mariboru, kjer je od sredine 30. let deloval kot dirigent in vodja tam-
kajšnje Glasbene matice. K sodelovanju je pritegnil Ferda Delaka, kar je bila
dobra izbira. Opereto Majdo je kritiška javnost tako po vsebini kot glasbi
101 Jernej Novak, »Delak, Ferdo (1905–1968)«, Slovenska biografija (Ljubljana: Sloven-
ska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013),
https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1007220/; Dušan Moravec, Iskanje in
delo Ferda Delaka (Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1971).
102 Ibid.
363
