Page 364 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 364
opereta med obema svetovnima vojnama

operetni pevec, plesalec, koreograf ter režiser dramskih besedil in operet.
Po odsluženi vojaščini je bil v letu 1931 v Beogradu, kjer je obiskoval za-
sebno dramsko šolo nekdanjega člana Hudožestvenega teatra Čerepova, po
prihodu v Maribor pa se je izobraževal pod vodstvom Jožeta Koviča. Od
leta 1933 do začetka vojne je na mariborskem odru odpel okrog trideset ope-
retnih in opernih vlog.96 V sezonah 1939/40 in 1940/41 je režiral dve opere-
ti, Rasbergerjevo tretje delo Zaroka na Jadranu (december 1939) in Parmove
Caričine amazonke (februar 1941).97 Verdonik je o svojem pristopu k režij-
skemu delu povedal, da ga zanimajo predvsem lahkotna, prešerna in igri-
va dela ter poudaril, da je opereta razcepljena na številne dejavnike, kot so
proza, pevske točke, balet in drugi vložki, ki jih mora režiser z občutkom
združiti v enakovredno zastopanost ter smiselno, pristno in neizumetni-
čeno celoto.98 Premiera Parmove operete, ki sta ji prisostvovala skladatelje-
va vdova in sin Bruno, je uspela, o režiji pa so zapisali, da je bila predstava
mestoma premalo živahna in ne dovolj razgibana, kar pa so pripisali neka-
terim premalo temperamentnim izvajalcem, medtem ko je bila Verdoniko-
va igralsko-pevska vloga pohvaljena kot izjemna.99 Radovan Brenčič je ob
rob režijskemu delu nekaterih igralcev oziroma pevcev v svojih spominih
zapisal:

naj še omenim, da so si večkrat želeli režirati tudi nekateri naši
igralci (Grom, Verdonik), pač zaradi ugleda, ki je s tem zvezan, in
pa zaradi eventualnega napredovanja. Ker pa sem moral od reži­
serja zahtevati višjo splošno izobrazbo in večje strokovno znanje,
sem imel z njimi zavoljo tega navadno dosti muk. Moral sem upo­
rabljati najrazličnejše diplomatske izgovore, da sem jih krotil in ob­
držal kljub neizpolnjeni goreči želji pri dobri volji in navdušenju za
njihovo pravo stroko: igranje.100

Ferdo Delak (1905–1968), režiser, publicist, prevajalec in gledališki
avantgardist, je bil po prepričanju socialist, kar se je odražalo tudi pri nje-

96 Majda Clemenz, »Edo Verdonik«, Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmske­
ga muzeja XV, št. 32 (1979): 87–93, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-
-KE6C3XX3; Viktor Smolej, »Verdonik, Edo (1908–1978)«, Slovenska biografija (Lju-
bljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center
SAZU, 2013), https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi774170/.

97 Ravnjak, Sto let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, 609.
98 ker, »V. Parma: Caričine Amazonke«, 7.
99 r., »Kultura. Premiera ‚Caričinah Amazonk‘«, Mariborski večernik »Jutra« XV, št. 46

(25. februar 1941): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYT5ZGEY.
100 Brenčič, »Spomini na mariborsko gledališče«, 379.

362
   359   360   361   362   363   364   365   366   367   368   369