Page 363 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 363
oper etne pr edstave v sng mar ibor med obema svetovnima vojnama ...
Jože Kovič velja za odličnega organizatorja odrskega dogajanja, dra-
maturga in režiserja z velikim občutkom za odrski jezik. Ob svojem delu in
izjemnim prizadevanjem pa je bil deležen tudi ostrih kritik mlajših avant
gardnih gledališčnikov, ki so mu očitali zastarelo realistično noto. Tako
kot nekaj let prej v Ljubljani, je leta 1935 preporod doživljala tudi maribor-
ska Talija. Napade nanj je v letih 1934 in 1935 stopnjeval takrat mladi Fran
Žižek, pristaš avantgardnega praškega gledališča D(Divadlo) 35 E. F. Bur-
jana,92 čigar režije so izražale revolucionarni gledališki duh psihološke
poglobljenosti in simbolizma pod vplivom sodobnih ruskih režiserjev, kot
je bil Vsevolod Emiljevič Mejerhold (1874–1940), poudarjeno igro luči, sti-
lizacijo odrskega prostora, gibanja in besednega izražanja. Kovič se je na
očitke odzival precej strpno, priznaval, da ne zagovarja novosti za vsako
ceno in to, da eksperimentiranje lahko prinese tudi marsikaj koristnega
tako dramatikom kot igralcem in režiserjem ter izpostavil svoje nagnjenje
do naturalizma oziroma realizma.93
Njegova režija opere Hoffmanove pripovedke je bila nadvse uspešna, saj
so se pohvale poročevalcev v časopisju kar vrstile, vendar le-te niso presegle
običajnih stavkov, kot so: »Letošnja uprizoritev […] je velik napredek, ki ga
je treba pripisati zlasti posrečeni novi inscenaciji in režiji g. Jožeta Koviča.«94
Kovičeva zadnja režija je bila namenjena premierni uprizoritvi operete Pre
brisani amor Pavla Rasbergerja (spomladi leta 1935), o čemer je kritik zapi-
sal: »režiser g. Jože Kovič je dal dogajanju živahnost, bi pa bil lahko nekatere
naivnosti in ponavljanja v korist dela reduciral«.95 V času med obema voj-
nama so bile podobno kratke omembe režije v mariborskih časopisih in re-
vijah običajne, saj ne najdemo primera razčlenitve režije, kaj šele slogovne
opredelitve, ki bi nakazala vplive določene režijske šole in podobno.
Edo Verdonik (1908–1978), doma iz okolice Maribora, je bil igralec, pe-
vec in režiser. Po mladostnih vlogah v ljubiteljskih gledaliških skupinah do-
mačega okolja je nekaj let deloval na Reki, od leta 1933 do začetka vojne pa
v Mariboru, kjer je bil igralec mladeniških, karakternih in komičnih vlog,
92 Emil František Burian (1904–1959), poet, pevec, igralec, žurnalist in še mnogokaj, je
bil ena najvplivnejših osebnosti češkega avantgardnega gledališča.
93 Bruno Hartman, »Druga mariborska gledališka prelomnica«, Dokumenti Slovenske
ga gledališkega muzeja 13, št. 30 (1977): 150–3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NB-
N:SI:DOC-PWUSH1AW.
94 r., »Kulturne vesti. Hoffmanove pripovedke«, Mariborski večernik »Jutra« XVI, št. 75
(2. april 1935): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QIWR6ZMI.
95 r., »Kulturne vesti. Rasbergerjev ‚Prebrisani amor‘«, Mariborski večernik »Jutra«
XVI, št. 94 (25. april 1935): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0ES1A-
JAN.
361
Jože Kovič velja za odličnega organizatorja odrskega dogajanja, dra-
maturga in režiserja z velikim občutkom za odrski jezik. Ob svojem delu in
izjemnim prizadevanjem pa je bil deležen tudi ostrih kritik mlajših avant
gardnih gledališčnikov, ki so mu očitali zastarelo realistično noto. Tako
kot nekaj let prej v Ljubljani, je leta 1935 preporod doživljala tudi maribor-
ska Talija. Napade nanj je v letih 1934 in 1935 stopnjeval takrat mladi Fran
Žižek, pristaš avantgardnega praškega gledališča D(Divadlo) 35 E. F. Bur-
jana,92 čigar režije so izražale revolucionarni gledališki duh psihološke
poglobljenosti in simbolizma pod vplivom sodobnih ruskih režiserjev, kot
je bil Vsevolod Emiljevič Mejerhold (1874–1940), poudarjeno igro luči, sti-
lizacijo odrskega prostora, gibanja in besednega izražanja. Kovič se je na
očitke odzival precej strpno, priznaval, da ne zagovarja novosti za vsako
ceno in to, da eksperimentiranje lahko prinese tudi marsikaj koristnega
tako dramatikom kot igralcem in režiserjem ter izpostavil svoje nagnjenje
do naturalizma oziroma realizma.93
Njegova režija opere Hoffmanove pripovedke je bila nadvse uspešna, saj
so se pohvale poročevalcev v časopisju kar vrstile, vendar le-te niso presegle
običajnih stavkov, kot so: »Letošnja uprizoritev […] je velik napredek, ki ga
je treba pripisati zlasti posrečeni novi inscenaciji in režiji g. Jožeta Koviča.«94
Kovičeva zadnja režija je bila namenjena premierni uprizoritvi operete Pre
brisani amor Pavla Rasbergerja (spomladi leta 1935), o čemer je kritik zapi-
sal: »režiser g. Jože Kovič je dal dogajanju živahnost, bi pa bil lahko nekatere
naivnosti in ponavljanja v korist dela reduciral«.95 V času med obema voj-
nama so bile podobno kratke omembe režije v mariborskih časopisih in re-
vijah običajne, saj ne najdemo primera razčlenitve režije, kaj šele slogovne
opredelitve, ki bi nakazala vplive določene režijske šole in podobno.
Edo Verdonik (1908–1978), doma iz okolice Maribora, je bil igralec, pe-
vec in režiser. Po mladostnih vlogah v ljubiteljskih gledaliških skupinah do-
mačega okolja je nekaj let deloval na Reki, od leta 1933 do začetka vojne pa
v Mariboru, kjer je bil igralec mladeniških, karakternih in komičnih vlog,
92 Emil František Burian (1904–1959), poet, pevec, igralec, žurnalist in še mnogokaj, je
bil ena najvplivnejših osebnosti češkega avantgardnega gledališča.
93 Bruno Hartman, »Druga mariborska gledališka prelomnica«, Dokumenti Slovenske
ga gledališkega muzeja 13, št. 30 (1977): 150–3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NB-
N:SI:DOC-PWUSH1AW.
94 r., »Kulturne vesti. Hoffmanove pripovedke«, Mariborski večernik »Jutra« XVI, št. 75
(2. april 1935): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QIWR6ZMI.
95 r., »Kulturne vesti. Rasbergerjev ‚Prebrisani amor‘«, Mariborski večernik »Jutra«
XVI, št. 94 (25. april 1935): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0ES1A-
JAN.
361
