Page 496 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 496
opereta med obema svetovnima vojnama
ki so združene »z lučjo zvoka (dejanje) v prostoru in času (oder in gib)«.3 Prav
ta »sintetična skupnost« različnih zvrsti je »sama na sebi scenična dekoraci
ja od začetka do konca igre«.4 Opredelil pa je tudi delo sodobnega režiserja,
ki mora biti hkrati pesnik, slikar, arhitekt in gledalec, zato ima v rokah tudi
inscenacijo.5 V traktatih se je Delak vsaj teoretično odrekel nepotrebni odr-
ski opremi in kulisam, kajti kot bomo videli, se je moral tudi on ob vstopu
na poklicne odre prilagoditi in spremeniti svoje cilje.
Podobno je v zapisih o sodobni scenografiji in režiji pisal Bratko K reft,
ki je smatral inscenacijo za »zelo mlado umetnost«.6 Poudaril je, da v mo-
dernem gledališču scena pomaga igralcu in režiserju osmisliti prostor. V
enem izmed zapisov pa je opisal tudi preprost, a koristen scenski element,
to je praktikabel. Ta omogoča postavitev scenskih elementov v vse smeri
in višine odrskega prostora, torej omogoča dinamiko in trodimenzional-
ne, fantazijske rešitve v scenografiji.7 Prav praktikable je Kreft kot scensko
osnovo uporabljal pri številnih uprizoritvah in z njimi sestavljal dinamič-
ne, razgibane scenografije. Za razliko od Delaka je menil, da je inscenaci-
ja še vedno v podrejenem položaju režiji in igri, ter je le ilustracija, dopolni-
tev in podpora besedilu.8
Oba režiserja pa sta se ob vstopu na poklicne odre morala prilago-
diti tamkajšnjim razmeram. Vsega, kar sta prikazala na Delavskem odru
v Ljubljani, ki sta ga nekaj časa tudi vodila, in na ostalih amaterskih od-
rih, namreč v poklicnih gledališčih nista mogla izpeljati z istimi izraznimi
sredstvi, tega ni želelo niti občinstvo, niti vodstvo in pri tem so ju omeje-
vale slabe finančne in tehnične razmere. Zdi se, da so avantgardna hotenja
njune generacije na naše poklicne odre vstopila fragmentarno, le kot okr-
njeno izpeljane ideje z različnimi skromnimi in dovoljenimi, avantgardni-
mi režijskimi vložki in postavljenimi scenskimi elementi ter vpeljano svet
lobno in filmsko projekcijo.
3 Ibid.
4 Ibid.
5 Ibid.
6 K. B. [Bratko Kreft], »Nekaj o inscenacijskih problemih (Odlomek iz študije 'Proble-
mi sodobnega gledališča')«, Gledališki list ljubljanske Drame 18, št. 7 (1938/39): 53,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCGKOBED.
7 Ljubljanski dramska in operna hiša v tem času nista imeli vrtljivih odrov. Opera ga
je dobila šele v sezoni 1934/35. Kreft je kot dober poznavalec tehničnih zmogljivosti
naših odrov hitro sprevidel, da je mogoče dinamizirati odrski prostor le z obstoječi-
mi pogrezali ter nastavljivimi praktikabli.
8 Kreft, »Nekaj o inscenacijskih problemih«, 56.
494
ki so združene »z lučjo zvoka (dejanje) v prostoru in času (oder in gib)«.3 Prav
ta »sintetična skupnost« različnih zvrsti je »sama na sebi scenična dekoraci
ja od začetka do konca igre«.4 Opredelil pa je tudi delo sodobnega režiserja,
ki mora biti hkrati pesnik, slikar, arhitekt in gledalec, zato ima v rokah tudi
inscenacijo.5 V traktatih se je Delak vsaj teoretično odrekel nepotrebni odr-
ski opremi in kulisam, kajti kot bomo videli, se je moral tudi on ob vstopu
na poklicne odre prilagoditi in spremeniti svoje cilje.
Podobno je v zapisih o sodobni scenografiji in režiji pisal Bratko K reft,
ki je smatral inscenacijo za »zelo mlado umetnost«.6 Poudaril je, da v mo-
dernem gledališču scena pomaga igralcu in režiserju osmisliti prostor. V
enem izmed zapisov pa je opisal tudi preprost, a koristen scenski element,
to je praktikabel. Ta omogoča postavitev scenskih elementov v vse smeri
in višine odrskega prostora, torej omogoča dinamiko in trodimenzional-
ne, fantazijske rešitve v scenografiji.7 Prav praktikable je Kreft kot scensko
osnovo uporabljal pri številnih uprizoritvah in z njimi sestavljal dinamič-
ne, razgibane scenografije. Za razliko od Delaka je menil, da je inscenaci-
ja še vedno v podrejenem položaju režiji in igri, ter je le ilustracija, dopolni-
tev in podpora besedilu.8
Oba režiserja pa sta se ob vstopu na poklicne odre morala prilago-
diti tamkajšnjim razmeram. Vsega, kar sta prikazala na Delavskem odru
v Ljubljani, ki sta ga nekaj časa tudi vodila, in na ostalih amaterskih od-
rih, namreč v poklicnih gledališčih nista mogla izpeljati z istimi izraznimi
sredstvi, tega ni želelo niti občinstvo, niti vodstvo in pri tem so ju omeje-
vale slabe finančne in tehnične razmere. Zdi se, da so avantgardna hotenja
njune generacije na naše poklicne odre vstopila fragmentarno, le kot okr-
njeno izpeljane ideje z različnimi skromnimi in dovoljenimi, avantgardni-
mi režijskimi vložki in postavljenimi scenskimi elementi ter vpeljano svet
lobno in filmsko projekcijo.
3 Ibid.
4 Ibid.
5 Ibid.
6 K. B. [Bratko Kreft], »Nekaj o inscenacijskih problemih (Odlomek iz študije 'Proble-
mi sodobnega gledališča')«, Gledališki list ljubljanske Drame 18, št. 7 (1938/39): 53,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCGKOBED.
7 Ljubljanski dramska in operna hiša v tem času nista imeli vrtljivih odrov. Opera ga
je dobila šele v sezoni 1934/35. Kreft je kot dober poznavalec tehničnih zmogljivosti
naših odrov hitro sprevidel, da je mogoče dinamizirati odrski prostor le z obstoječi-
mi pogrezali ter nastavljivimi praktikabli.
8 Kreft, »Nekaj o inscenacijskih problemih«, 56.
494
