Page 501 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 501
scenogr afija oper ete na slovenskem v luči zgodovinske avantgar de
je poudaril sodelovanje s Kreftom in Delakom, z dvema »novo stvaritelje-
ma«, kot ju je poimenoval, ki naj bi bila še posebej uporabna pri moderni li-
teraturi in pa tam, kjer je treba najti starejšim delom sodobnejši izraz.21 Kot
sodelavca pa jim je ponudil scenografa Vasilija Uljaniščeva. Tako je oper-
ni oder postal preskusna deska za režijske in scenografske novotarije, ki bi
težko prišle in uspele na ostalih poklicnih odrih pri nas.
V operno hišo je Polič povabil mladega režiserja Bratka Krefta, ki je
ravno takrat iskal redno zaposlitev, a na ljubljanskem dramskem odru, ka-
mor je želel, prav zaradi svojih teženj po novostih in zaradi avantgardnih
zamisli, tedaj še ni bil zaželen. Na opernem odru pa je po prvem uspešnem
debutu s postavitvijo Audranove La Mascotte (9. 11. 1930, scenografija: V.
Uljaniščev) ustvarjal do leta 1932.
Kreft je želel graditi sodobno režijo, igro in scenografijo pod vplivom
avantgardnih nemških in ruskih odrov. V intervjujih je nazorno nakazal
naslon na Tairova in Reinharda, ki sta se prav tako odločala za režije so-
dobnih operet, ki naj bi postale prave »umetniške uprizoritve«, ne pa plitve,
komercialne uprizoritve tipa dunajska opereta.22 V novi opereti je videl ce-
lostno umetnino, v kateri se stekajo vsi tokovi gledališke umetnosti: igral-
stvo, petje in balet ter po zgledu Tairova tudi umetnost akrobatov. Vzposta-
vil je »kolektivno režijo«, sodobni balet in akrobacije ter kot glavni scenski
element za dinamiziranje scene uporabljal praktikable, različne višine, na-
pisane parole in projekcije.23
Pri La Mascotte je posodobil libreto ter ga kot satiro spremenil v so-
dobno »commedio dell‘arte«. Celotno predstavo je gradil po zgoraj zapisa-
nih Tairovih načelih. Baletni zbor je sprva nastopil v vlogi lovcev, nato pa
v vlogi vojakov s protiplinskimi maskami. Eden izmed pevcev je celo nosil
masko, ki je malce spominjala na Mussolinija. Na odru je v drugem dejanju
stala visoka lestev, po kateri so balerine izvajale cirkuške akrobacije. Na-
stopil je baletnik v podobi Charlieja Chaplina in mednarodni športni sod-
nik kot delegat Društva narodov s parolo v rokah. Zbor je prihajal na oder
z vseh strani, balet pa je nastopal po sistemu »girls«, kar je bila na naših od-
rih popolna novost.
Sodobni in razgibani režiji je sledila tudi scenografija. Zasnoval jo je
Vasilij Uljaniščev. Bila je preprosta, simetrična, a zračna, brez škatlaste ob-
21 Dušan Moravec, Slovenski režiserski kvartet (z gostom) (Ljubljana: Slovenski gledali-
ški in filmski muzej, 1996), 192.
22 Ibid.
23 Med scenografsko slabše zasnovane Kreftove predstave je sodila le Novakova Later
na (8. 10. 1931), ki je bila postavljena v škatlast prostor s preprostimi kulisami.
499
je poudaril sodelovanje s Kreftom in Delakom, z dvema »novo stvaritelje-
ma«, kot ju je poimenoval, ki naj bi bila še posebej uporabna pri moderni li-
teraturi in pa tam, kjer je treba najti starejšim delom sodobnejši izraz.21 Kot
sodelavca pa jim je ponudil scenografa Vasilija Uljaniščeva. Tako je oper-
ni oder postal preskusna deska za režijske in scenografske novotarije, ki bi
težko prišle in uspele na ostalih poklicnih odrih pri nas.
V operno hišo je Polič povabil mladega režiserja Bratka Krefta, ki je
ravno takrat iskal redno zaposlitev, a na ljubljanskem dramskem odru, ka-
mor je želel, prav zaradi svojih teženj po novostih in zaradi avantgardnih
zamisli, tedaj še ni bil zaželen. Na opernem odru pa je po prvem uspešnem
debutu s postavitvijo Audranove La Mascotte (9. 11. 1930, scenografija: V.
Uljaniščev) ustvarjal do leta 1932.
Kreft je želel graditi sodobno režijo, igro in scenografijo pod vplivom
avantgardnih nemških in ruskih odrov. V intervjujih je nazorno nakazal
naslon na Tairova in Reinharda, ki sta se prav tako odločala za režije so-
dobnih operet, ki naj bi postale prave »umetniške uprizoritve«, ne pa plitve,
komercialne uprizoritve tipa dunajska opereta.22 V novi opereti je videl ce-
lostno umetnino, v kateri se stekajo vsi tokovi gledališke umetnosti: igral-
stvo, petje in balet ter po zgledu Tairova tudi umetnost akrobatov. Vzposta-
vil je »kolektivno režijo«, sodobni balet in akrobacije ter kot glavni scenski
element za dinamiziranje scene uporabljal praktikable, različne višine, na-
pisane parole in projekcije.23
Pri La Mascotte je posodobil libreto ter ga kot satiro spremenil v so-
dobno »commedio dell‘arte«. Celotno predstavo je gradil po zgoraj zapisa-
nih Tairovih načelih. Baletni zbor je sprva nastopil v vlogi lovcev, nato pa
v vlogi vojakov s protiplinskimi maskami. Eden izmed pevcev je celo nosil
masko, ki je malce spominjala na Mussolinija. Na odru je v drugem dejanju
stala visoka lestev, po kateri so balerine izvajale cirkuške akrobacije. Na-
stopil je baletnik v podobi Charlieja Chaplina in mednarodni športni sod-
nik kot delegat Društva narodov s parolo v rokah. Zbor je prihajal na oder
z vseh strani, balet pa je nastopal po sistemu »girls«, kar je bila na naših od-
rih popolna novost.
Sodobni in razgibani režiji je sledila tudi scenografija. Zasnoval jo je
Vasilij Uljaniščev. Bila je preprosta, simetrična, a zračna, brez škatlaste ob-
21 Dušan Moravec, Slovenski režiserski kvartet (z gostom) (Ljubljana: Slovenski gledali-
ški in filmski muzej, 1996), 192.
22 Ibid.
23 Med scenografsko slabše zasnovane Kreftove predstave je sodila le Novakova Later
na (8. 10. 1931), ki je bila postavljena v škatlast prostor s preprostimi kulisami.
499
