Page 511 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 511
scenogr afija oper ete na slovenskem v luči zgodovinske avantgar de
zorišča. V njih je bila le najnujnejša scenska oprema: nekaj predmetov s po-
dobo otroških igral, hišic in figuric, dva lesena konja in kočija. In vse te le-
sene igračke so se vrtele skupaj s ploščo, tako kot tudi prizorišča in igralci
na njih.50 Vrteča se minimalistična scenografija je postala prava senzacija,
tudi zato, ker je prikazala tudi hitro in tiho menjavo prizorišč. Očarani kri-
tik je zapisal: »To je lutkovni teater, nekaka Pandorina škatla, iz katere se si
pljejo čudežne igračice«.51
Avantgardni poskusi v scenografiji operet kot gibalo in povod
za scenografski razvoj
Scenografske in režijske novosti so torej na oder operne hiše na pobudo
ravnatelja Mirka Poliča prinesli dramski režiserji Bratko Kreft, Ferdo Delak
in Bojan Stupica ob sodelovanju scenografov Vasilija Uljaniščeva in Lju-
ba Ravnikarja. Kot kaže so sprva poskusili uveljaviti sodobne scenografske
prijeme prav pri operetah z vpeljavo filmske projekcije in projiciranja sve-
tlobnih vzorcev, z različnimi svetlobnimi efekti, s postavitvijo realističnih
scenskih elementov, z uporabo navadnih predmetov iz okolja, tudi rastlin
ter z idejo rušenja meje med igralci in publiko prav s pomočjo scenskih
elementov postavljenih v parterju. Za večjo razgibanost odrskega prosto-
ra in dinamiko predstav so uporabljali nove tehnične naprave, praktika-
ble in nastavljiv vrtljiv oder. Pri operetah so lahko preskusili nekaj drznih
scenskih in režijskih novosti oziroma tudi načine, ki so bili komaj spre-
jemljivi za konservativno publiko in kritiko. Lahko bi rekli, da je mlajši ge-
neraciji režiserjev prav opereta pomenila odskočno desko, pa čeprav se je
velikokrat zgodilo, da so sodobne prijeme zaradi slabih kritik in razočara-
nega občinstva hitro opustili. Njihovo drznost so včasih opravičevali celo
kritiki. Tako je na primer Slavko Osterc zagovarjal operno in operetno delo
Bratka Krefta predvsem z gledišča dobrega finančnega priliva:
Čeprav se ne strinjamo vsi z njegovimi novotarijami (jaz se
strinjam), ne smemo nikdar pozabiti, kako uspešno je debitiral z
'Maskoto' in koliko predstav je napolnil s 'Carmen'in sedaj z 'Muš
ketirji'. To se pri gledališki blagajni pozna – zlasti v sedanjih težkih
časih, ko zavzemajo krize in lamentacije vedno večji obseg.52
50 M. R., »Kulturni pregled. Nova 'Nitouche' v operi«, Jutro 16, št. 248 (25. oktober
1935): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IWNL62PW.
51 č. [Emil Adamič], »Kulturni pregled. Nova 'Mamzelle Nitouche'«, Jutro 16, št. 252
(30. oktober 1935): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8C5JEW0D.
52 Osterc, »Opera«, 120.
509
zorišča. V njih je bila le najnujnejša scenska oprema: nekaj predmetov s po-
dobo otroških igral, hišic in figuric, dva lesena konja in kočija. In vse te le-
sene igračke so se vrtele skupaj s ploščo, tako kot tudi prizorišča in igralci
na njih.50 Vrteča se minimalistična scenografija je postala prava senzacija,
tudi zato, ker je prikazala tudi hitro in tiho menjavo prizorišč. Očarani kri-
tik je zapisal: »To je lutkovni teater, nekaka Pandorina škatla, iz katere se si
pljejo čudežne igračice«.51
Avantgardni poskusi v scenografiji operet kot gibalo in povod
za scenografski razvoj
Scenografske in režijske novosti so torej na oder operne hiše na pobudo
ravnatelja Mirka Poliča prinesli dramski režiserji Bratko Kreft, Ferdo Delak
in Bojan Stupica ob sodelovanju scenografov Vasilija Uljaniščeva in Lju-
ba Ravnikarja. Kot kaže so sprva poskusili uveljaviti sodobne scenografske
prijeme prav pri operetah z vpeljavo filmske projekcije in projiciranja sve-
tlobnih vzorcev, z različnimi svetlobnimi efekti, s postavitvijo realističnih
scenskih elementov, z uporabo navadnih predmetov iz okolja, tudi rastlin
ter z idejo rušenja meje med igralci in publiko prav s pomočjo scenskih
elementov postavljenih v parterju. Za večjo razgibanost odrskega prosto-
ra in dinamiko predstav so uporabljali nove tehnične naprave, praktika-
ble in nastavljiv vrtljiv oder. Pri operetah so lahko preskusili nekaj drznih
scenskih in režijskih novosti oziroma tudi načine, ki so bili komaj spre-
jemljivi za konservativno publiko in kritiko. Lahko bi rekli, da je mlajši ge-
neraciji režiserjev prav opereta pomenila odskočno desko, pa čeprav se je
velikokrat zgodilo, da so sodobne prijeme zaradi slabih kritik in razočara-
nega občinstva hitro opustili. Njihovo drznost so včasih opravičevali celo
kritiki. Tako je na primer Slavko Osterc zagovarjal operno in operetno delo
Bratka Krefta predvsem z gledišča dobrega finančnega priliva:
Čeprav se ne strinjamo vsi z njegovimi novotarijami (jaz se
strinjam), ne smemo nikdar pozabiti, kako uspešno je debitiral z
'Maskoto' in koliko predstav je napolnil s 'Carmen'in sedaj z 'Muš
ketirji'. To se pri gledališki blagajni pozna – zlasti v sedanjih težkih
časih, ko zavzemajo krize in lamentacije vedno večji obseg.52
50 M. R., »Kulturni pregled. Nova 'Nitouche' v operi«, Jutro 16, št. 248 (25. oktober
1935): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IWNL62PW.
51 č. [Emil Adamič], »Kulturni pregled. Nova 'Mamzelle Nitouche'«, Jutro 16, št. 252
(30. oktober 1935): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8C5JEW0D.
52 Osterc, »Opera«, 120.
509
