Page 506 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 506
opereta med obema svetovnima vojnama
je kritika pohvalila scenografijo28 s skromnimi besedami: »Predstava je bila
po svoji živahnosti in opremi odra dobra in lepa.«29
Operetna scenografija ob režijah Ferda Delaka
Avantgardni režiser Ferdo Delak je svoj prvi operni režijski debut opravil še
kot gost z uprizoritvijo prirejene Offenbachove Robinzonade (12. 3. 1932, sce
nograf V. Uljaniščev). Pri snovanju predstave ni imel lahkega dela, saj so so-
časno na opernem odru igrali tudi Kreftovo režijsko in scenografsko uspe-
šnico La Mascotte. Uspešna postavitev je postala mlademu režiserju zgled.
Predvsem se je naslonil na Kreftovo idejo celostne umetnine. V gledališkem
listu je pojasnil, da je treba: »[Z]družiti igralsko, muzikalno, odrsko - scenič
no in koreografsko stran v eno celoto, ki naj ima na današnjem odru življenj
sko upravičenost.«30
Sodobno scenografijo sta si zamislila skupaj s scenografom Vasilijem
Uljaniščevim. V napovedniku predstave v Jutru pa je bilo celo poudarjeno,
da je scenske osnutke zanjo osnoval Ferdo Delak.31 Scenografija je bila mi-
nimalistična, grajena le s številnimi projekcijami in svetlobnimi učinki. Na
platno sta projicirala sonce, na odrska tla pa migotanje sončnih lis. Delak je
prednost scenografije s projekcijo pojasnil v gledališkem listu: »… dekoraci
ja je markirana – za občinstvo, igralcem pa je vedno prost ves oder.«32 Enako
je menila tudi kritika: »Jako dekorativno (so) učinkovale vsaj tri slike Uljani
ščeva, popolne zračnih dekoracij, ki so pripuščale igralcem nemoteno in ne
omejeno gibanje.«33
28 Kritik Govekar jo je zaradi razvlečenosti in napak označil z besedami »Leži, leži
Ljubljanca«. Nikolaj Pirnat, pisec libreta, slovenski slikar in karikaturist, pa je bil po
premieri razočaran in je povedal, da v libretu, ki ga je močno predelal režiser Bratko
Kreft, ne vidi več svojega avtorstva. Glej: Govekar, »Leži, leži Ljubljanca …«, 2.
29 Henrik Neubauer, Opereta v Sloveniji (Ljubljana: Glasbena matica, 2008), 85.
30 Ferdo Delak, »Robinzonada«, Gledališki list ljubljanske Opere 11, št. 10 (1931/32): 4,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1P5F5J4.
31 Anon., »Gledališče. Ljubljanska opera«, Jutro 13, št. 61 (12. marec 1932): 7, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-914W3WWM.
32 Delak, »Robinzonada«, 4.
33 č. [Emil Adamič], »Kulturni pregled. 'Robinzoniada' v ljubljanski operi«, Jutro 13,
št. 63 (15. marec 1932): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NBV8577P.
Enega izmed kritikov pa so vseeno motili nekateri rekviziti, na primer konzerve
z vilicami, s katerimi so se zapletali nastopajoči. Glej: Fr. G. [Fran Govekar], »Ro-
binzonada«, Slovenski narod 65, št. 60 (14. marec 1932): 2, http://www.dlib.si/?UR-
N=URN:NBN:SI:doc-ZNZ4F9KO.
504
je kritika pohvalila scenografijo28 s skromnimi besedami: »Predstava je bila
po svoji živahnosti in opremi odra dobra in lepa.«29
Operetna scenografija ob režijah Ferda Delaka
Avantgardni režiser Ferdo Delak je svoj prvi operni režijski debut opravil še
kot gost z uprizoritvijo prirejene Offenbachove Robinzonade (12. 3. 1932, sce
nograf V. Uljaniščev). Pri snovanju predstave ni imel lahkega dela, saj so so-
časno na opernem odru igrali tudi Kreftovo režijsko in scenografsko uspe-
šnico La Mascotte. Uspešna postavitev je postala mlademu režiserju zgled.
Predvsem se je naslonil na Kreftovo idejo celostne umetnine. V gledališkem
listu je pojasnil, da je treba: »[Z]družiti igralsko, muzikalno, odrsko - scenič
no in koreografsko stran v eno celoto, ki naj ima na današnjem odru življenj
sko upravičenost.«30
Sodobno scenografijo sta si zamislila skupaj s scenografom Vasilijem
Uljaniščevim. V napovedniku predstave v Jutru pa je bilo celo poudarjeno,
da je scenske osnutke zanjo osnoval Ferdo Delak.31 Scenografija je bila mi-
nimalistična, grajena le s številnimi projekcijami in svetlobnimi učinki. Na
platno sta projicirala sonce, na odrska tla pa migotanje sončnih lis. Delak je
prednost scenografije s projekcijo pojasnil v gledališkem listu: »… dekoraci
ja je markirana – za občinstvo, igralcem pa je vedno prost ves oder.«32 Enako
je menila tudi kritika: »Jako dekorativno (so) učinkovale vsaj tri slike Uljani
ščeva, popolne zračnih dekoracij, ki so pripuščale igralcem nemoteno in ne
omejeno gibanje.«33
28 Kritik Govekar jo je zaradi razvlečenosti in napak označil z besedami »Leži, leži
Ljubljanca«. Nikolaj Pirnat, pisec libreta, slovenski slikar in karikaturist, pa je bil po
premieri razočaran in je povedal, da v libretu, ki ga je močno predelal režiser Bratko
Kreft, ne vidi več svojega avtorstva. Glej: Govekar, »Leži, leži Ljubljanca …«, 2.
29 Henrik Neubauer, Opereta v Sloveniji (Ljubljana: Glasbena matica, 2008), 85.
30 Ferdo Delak, »Robinzonada«, Gledališki list ljubljanske Opere 11, št. 10 (1931/32): 4,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E1P5F5J4.
31 Anon., »Gledališče. Ljubljanska opera«, Jutro 13, št. 61 (12. marec 1932): 7, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-914W3WWM.
32 Delak, »Robinzonada«, 4.
33 č. [Emil Adamič], »Kulturni pregled. 'Robinzoniada' v ljubljanski operi«, Jutro 13,
št. 63 (15. marec 1932): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NBV8577P.
Enega izmed kritikov pa so vseeno motili nekateri rekviziti, na primer konzerve
z vilicami, s katerimi so se zapletali nastopajoči. Glej: Fr. G. [Fran Govekar], »Ro-
binzonada«, Slovenski narod 65, št. 60 (14. marec 1932): 2, http://www.dlib.si/?UR-
N=URN:NBN:SI:doc-ZNZ4F9KO.
504
