Page 516 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 516
opereta med obema svetovnima vojnama
tih letih uničil – tudi s fizičnim nasiljem – vse, kar v Trstu in Gorici ni bilo
italijanskega.
Čeprav je bila v Trstu opereta v 19. in 20. stoletju v vseh treh jezikih, je
muzikološko najbolj raziskana v italijanščini, predvsem zato, ker je bila po
drugi svetovni vojni ta zvrst zorni kot, prek katerega se je razvilo nostalgič-
no gledanje na avstro-ogrsko preteklost, za katero velja v Trstu splošni ob-
čutek, da je bila zlato obdobje za mesto. Starejša muzikološka generacija je
gledala na opereto kot na izraz obdobja avtohtonega mitičnega Eldorada in
šele v novejših raziskavah so opereta in njej sorodne zvrsti postavljene v šir-
ši zgodovinski, sociološki in muzikološki okvir, ki nam razkriva njene dru-
gačne in seveda zanimivejše razsežnosti.2
Poudariti je treba, da se je med prvo in drugo svetovno vojno znat-
no zožila ponudba operet na zgolj enojezične, torej italijanske. Predvsem
za Trst je bilo najbolj plodno obdobje trijezičnih operet pred prvo svetovno
vojno, ki pa je še razmeroma neraziskano in ga bom tukaj obravnavala, ker
je poznavanje tega obdobja nujno za njegovo zgodovinsko umestitev in za
razumevanje dogajanja na tem območju v povojnem času.
Širši in ožji zgodovinski okvir
Intenzivnejši ekonomski in finančni razvoj Trsta in tržaškega pristanišča,
ki je spodbujal priseljevanje prebivalcev tako z bližnjih kot bolj oddalje-
nih območij v mesto, se kronološko ujema z vzponom operete. V 19. sto-
letju in na začetku 20. stoletja je tržaški meščanski sloj začutil potrebo po
bogatejši kulturni ponudbi in s svojimi vsebinami jo je opereta nedvomno
izpolnjevala.
Če pogledamo na svetovni razvoj te zvrsti, lahko ugotovimo, da je ve-
zana na prvo pravo globalizacijo zahodne civilizacije, kar je poudaril tudi
Tobias Becker. 3
The globalization of operetta was, first of all, directly connected to
urbanization. The second half of the nineteenth century, we should
recall, was an era of tremendous urban growth.
These new urban populations were not only looking for work and
accommodation, they also wanted to be entertained. New spaces
2 Fabiana Licciardi, Theater-Kino-Varieté nella Prima guerra mondiale, l’industria
dell’intrattenimento in una città al fronte: Trieste 1914–1918 (Trst: EUT edizioni Uni-
versità di Trieste, 2019).
3 Tobias Becker, »Globalizing operetta before the First World War«, The Opera Quar
terly 33, št. 1 (2017): 7–27, https://doi.org/10.1093/oq/kbx014.
514
tih letih uničil – tudi s fizičnim nasiljem – vse, kar v Trstu in Gorici ni bilo
italijanskega.
Čeprav je bila v Trstu opereta v 19. in 20. stoletju v vseh treh jezikih, je
muzikološko najbolj raziskana v italijanščini, predvsem zato, ker je bila po
drugi svetovni vojni ta zvrst zorni kot, prek katerega se je razvilo nostalgič-
no gledanje na avstro-ogrsko preteklost, za katero velja v Trstu splošni ob-
čutek, da je bila zlato obdobje za mesto. Starejša muzikološka generacija je
gledala na opereto kot na izraz obdobja avtohtonega mitičnega Eldorada in
šele v novejših raziskavah so opereta in njej sorodne zvrsti postavljene v šir-
ši zgodovinski, sociološki in muzikološki okvir, ki nam razkriva njene dru-
gačne in seveda zanimivejše razsežnosti.2
Poudariti je treba, da se je med prvo in drugo svetovno vojno znat-
no zožila ponudba operet na zgolj enojezične, torej italijanske. Predvsem
za Trst je bilo najbolj plodno obdobje trijezičnih operet pred prvo svetovno
vojno, ki pa je še razmeroma neraziskano in ga bom tukaj obravnavala, ker
je poznavanje tega obdobja nujno za njegovo zgodovinsko umestitev in za
razumevanje dogajanja na tem območju v povojnem času.
Širši in ožji zgodovinski okvir
Intenzivnejši ekonomski in finančni razvoj Trsta in tržaškega pristanišča,
ki je spodbujal priseljevanje prebivalcev tako z bližnjih kot bolj oddalje-
nih območij v mesto, se kronološko ujema z vzponom operete. V 19. sto-
letju in na začetku 20. stoletja je tržaški meščanski sloj začutil potrebo po
bogatejši kulturni ponudbi in s svojimi vsebinami jo je opereta nedvomno
izpolnjevala.
Če pogledamo na svetovni razvoj te zvrsti, lahko ugotovimo, da je ve-
zana na prvo pravo globalizacijo zahodne civilizacije, kar je poudaril tudi
Tobias Becker. 3
The globalization of operetta was, first of all, directly connected to
urbanization. The second half of the nineteenth century, we should
recall, was an era of tremendous urban growth.
These new urban populations were not only looking for work and
accommodation, they also wanted to be entertained. New spaces
2 Fabiana Licciardi, Theater-Kino-Varieté nella Prima guerra mondiale, l’industria
dell’intrattenimento in una città al fronte: Trieste 1914–1918 (Trst: EUT edizioni Uni-
versità di Trieste, 2019).
3 Tobias Becker, »Globalizing operetta before the First World War«, The Opera Quar
terly 33, št. 1 (2017): 7–27, https://doi.org/10.1093/oq/kbx014.
514
