Page 507 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 507
scenogr afija oper ete na slovenskem v luči zgodovinske avantgar de
Po tej prvi bolj ali manj uspeli uprizoritvi je Delak na oder ljubljan-
ske opere postavil še slovensko operetno noviteto, Eriko (22. 10. 1932). Av-
tor operete Janko Gregorc (1905–1989) je pojasnil, da je izbral zvrst sodob-
ne jazz-operete, ker je ta nova glasbena zvrst osvojila svet in prevzela tudi
opereto.34 Novost je potrebovala sodobno režijo in scenografijo in to vse
prej kot lahko nalogo sta prevzela režiser Delak in scenograf Uljaniščev.35
O scenski postavitvi ni veliko ohranjenega. Iz zapisov pa se zdi, da scenska
podoba ni ustrezala vsebini oziroma je bilo prizorišče slabo zasnovano:
»Samo tiste kabine (hiše?) na trgu so čudne. In da ljudje skačejo po strehah v
današnjem Dubrovniku, nisem še videl. Pa da imajo dubrovniške hiše pro
zorne stene, je originalno.«36
Med kritiki je le Slavko Osterc priznal nekaj kvalitete, predvsem zara-
di naravne režije, živahnega gibanja in slikovitih slik,37 a je dodal, da se in-
scenator ni potrudil in da režiser Delak tudi ni mogel nič poštenega nare-
diti iz pustega libreta.38
Preostale Delakove režije na ljubljanskem opernem odru so nastale le z
nekaj skromnimi režijskimi in scenografskimi domislicami, zato se je med
njegovimi ocenjevalci razširilo splošno mnenje, da se je »Delaku nekdanja
revolucionarna gesta že ohladila ob dotiku z ledeno stvarnostjo.«39
A tudi to ni čisto držalo. Leta 1935 se je Delak ponovno preskusil na
mariborskem odru, kot režiser Kozinove operete Majda (24. 11. 1935). Te
se je lotil z enako vnemo in idejami kot se je nekoč predstav na Delavskem
odru v Ljubljani. Predelal oziroma priredil je libreto in k sodelovanju pova-
bil svojega najljubšega scenografa, akademskega slikarja Ljuba Ravnikar-
ja, s katerim sta v preteklosti zelo uspešno sodelovala prav pri moderniza-
cijah in variacijah različnih dramskih in pesniških besedil. Tudi časopisi so
zato pričakovali nekaj posebnega in napovedovali opereto, ki bo »zrežira
na in inscenirana na revijski način«.40 Delak in Ravnikar sta v potek upri-
zoritve ustavila različne scenografske vložke. Pred vsako pesmijo so na pri-
34 Janko Gregorc, »Erika«, Gledališki list ljubljanske Opere 12, št. 3 (1932/33): 2, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TTEDHBYL.
35 č. [Emil Adamič], »Kulturni pregled. Premijera 'Erike' v operi«, Jutro 13, št. 249 (25.
oktober 1932): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0ILLEYTM.
36 Neubauer, Opereta v Sloveniji, 73.
37 Slavko Osterc, »Gledališki pregled. Opera. Janko Gregorc: 'Erika' – Sergej Prokofjev:
'Zaljubljen v tri oranže'«, Domači prijatelj 7, št. 1 (1933): 12, http://www.dlib.si/?UR-
N=URN:NBN:SI:DOC-U8G8JMNQ.
38 Ibid.
39 Moravec, Slovenski režiserski kvartet (z gostom), 91.
40 Neubauer, Opereta v Sloveniji, 56.
505
Po tej prvi bolj ali manj uspeli uprizoritvi je Delak na oder ljubljan-
ske opere postavil še slovensko operetno noviteto, Eriko (22. 10. 1932). Av-
tor operete Janko Gregorc (1905–1989) je pojasnil, da je izbral zvrst sodob-
ne jazz-operete, ker je ta nova glasbena zvrst osvojila svet in prevzela tudi
opereto.34 Novost je potrebovala sodobno režijo in scenografijo in to vse
prej kot lahko nalogo sta prevzela režiser Delak in scenograf Uljaniščev.35
O scenski postavitvi ni veliko ohranjenega. Iz zapisov pa se zdi, da scenska
podoba ni ustrezala vsebini oziroma je bilo prizorišče slabo zasnovano:
»Samo tiste kabine (hiše?) na trgu so čudne. In da ljudje skačejo po strehah v
današnjem Dubrovniku, nisem še videl. Pa da imajo dubrovniške hiše pro
zorne stene, je originalno.«36
Med kritiki je le Slavko Osterc priznal nekaj kvalitete, predvsem zara-
di naravne režije, živahnega gibanja in slikovitih slik,37 a je dodal, da se in-
scenator ni potrudil in da režiser Delak tudi ni mogel nič poštenega nare-
diti iz pustega libreta.38
Preostale Delakove režije na ljubljanskem opernem odru so nastale le z
nekaj skromnimi režijskimi in scenografskimi domislicami, zato se je med
njegovimi ocenjevalci razširilo splošno mnenje, da se je »Delaku nekdanja
revolucionarna gesta že ohladila ob dotiku z ledeno stvarnostjo.«39
A tudi to ni čisto držalo. Leta 1935 se je Delak ponovno preskusil na
mariborskem odru, kot režiser Kozinove operete Majda (24. 11. 1935). Te
se je lotil z enako vnemo in idejami kot se je nekoč predstav na Delavskem
odru v Ljubljani. Predelal oziroma priredil je libreto in k sodelovanju pova-
bil svojega najljubšega scenografa, akademskega slikarja Ljuba Ravnikar-
ja, s katerim sta v preteklosti zelo uspešno sodelovala prav pri moderniza-
cijah in variacijah različnih dramskih in pesniških besedil. Tudi časopisi so
zato pričakovali nekaj posebnega in napovedovali opereto, ki bo »zrežira
na in inscenirana na revijski način«.40 Delak in Ravnikar sta v potek upri-
zoritve ustavila različne scenografske vložke. Pred vsako pesmijo so na pri-
34 Janko Gregorc, »Erika«, Gledališki list ljubljanske Opere 12, št. 3 (1932/33): 2, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TTEDHBYL.
35 č. [Emil Adamič], »Kulturni pregled. Premijera 'Erike' v operi«, Jutro 13, št. 249 (25.
oktober 1932): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0ILLEYTM.
36 Neubauer, Opereta v Sloveniji, 73.
37 Slavko Osterc, »Gledališki pregled. Opera. Janko Gregorc: 'Erika' – Sergej Prokofjev:
'Zaljubljen v tri oranže'«, Domači prijatelj 7, št. 1 (1933): 12, http://www.dlib.si/?UR-
N=URN:NBN:SI:DOC-U8G8JMNQ.
38 Ibid.
39 Moravec, Slovenski režiserski kvartet (z gostom), 91.
40 Neubauer, Opereta v Sloveniji, 56.
505
