Page 103 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 103
Rodiška mitska krajina: geografski vidik
19. stoletja in s pomočjo katerega je mogoče ugotavljati učinke človeko-
vega gospodarjenja s prostorom v obdobju zadnjih dveh stoletij, ter vojaš-
kih zemljevidov habsburškega imperija treh izmer. V raziskavi so uporab-
ljeni digitalni kartografski prikazi s portala Atlas okolja,³ do zemljevidov
Franciscejskega katastra in vojaških zemljevidov Habsburškega imperija
sem dostopal na portalu Mapire.⁴ Georeferencirane zemljevide Franciscej-
skega katastra sem pridobil na posebnem Državnem portalu prostorskih
podatkov in aplikacij, kjer za kataster skrbi Arhiv Republike Slovenije.⁵ Do
avstro-ogrske topografske karte merila 1 : 75.000 (1910–1915) ter topograf-
skih kart Kraljevine Italije v merilu 1 : 25.000 (1935–1941) in Jugoslavije v
merilu 1 : 50.000 (1950–1967) sem dostopal na portalu Register kulturne
dediščine r k d.⁶ Kot odličen kartografski vir se je izkazal prikaz topogra-
fije površja, izdelan z metodo lidar (dostopno v Atlasu okolja in r k d), ki
omogoča zelo natančno daljinsko preučevanje naravnih geomorfoloških in
antropogenih oblik oziroma struktur na zemeljskem površju.
Raziskava temelji tudi na terenskem delu, kjer sem ob prvem obisku (11.
11. 2020), po dolgotrajnejšemu obdobju brez dežja, s pomočjo antropologi-
nje, izr. prof. dr. Katje Hrobat Virloget, odlične poznavalke rodiške mitske
krajine, spoznaval ključne elemente oziroma lokacije krajine ter vsebine,
povezane z njimi, in opravil tudi prva geografska opazovanja. Ob drugem
terenskem pregledu, 5. 1. 2021, po daljšem deževnem obdobju, sem na iz-
branih lokacijah opravil podrobnejša opazovanja ter nekatere preproste
meritve razsežnosti preučevanih oblik oziroma pojavov ter z metodo te-
renskega kartiranja zabeležil in prostorsko umestil preučevane pojave. Pri
tem sem poleg metra uporabil tudi aplikacijo za pametne telefone Input,
ki je namenjena zajemanju prostorskih podatkov na predhodno pripravlje-
nih kartografskih podlagah, in sicer v obliki točk, črt in poligonov, in omo-
goča kasnejšo obdelavo zajetih podatkov v računalniških programih geo-
grafskih informacijskih sistemov.
Naravnogeografski oris Rodika in okolice
Rodik z okolico leži na stiku dveh različnih kamnin. Flišne kamnine, ki jih
na tem delu Brkinov gradita peščenjak in laporovec, v širšem smislu pri-
³ Glej http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso.
⁴ Glej https://mapire.eu.
⁵ Glej https://gisportal.gov.si/portal/home/webmap/viewer.html?webmap
=abdbadb9723f49bcb9219e020207fed6
⁶ Glej https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id
=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b.
103
19. stoletja in s pomočjo katerega je mogoče ugotavljati učinke človeko-
vega gospodarjenja s prostorom v obdobju zadnjih dveh stoletij, ter vojaš-
kih zemljevidov habsburškega imperija treh izmer. V raziskavi so uporab-
ljeni digitalni kartografski prikazi s portala Atlas okolja,³ do zemljevidov
Franciscejskega katastra in vojaških zemljevidov Habsburškega imperija
sem dostopal na portalu Mapire.⁴ Georeferencirane zemljevide Franciscej-
skega katastra sem pridobil na posebnem Državnem portalu prostorskih
podatkov in aplikacij, kjer za kataster skrbi Arhiv Republike Slovenije.⁵ Do
avstro-ogrske topografske karte merila 1 : 75.000 (1910–1915) ter topograf-
skih kart Kraljevine Italije v merilu 1 : 25.000 (1935–1941) in Jugoslavije v
merilu 1 : 50.000 (1950–1967) sem dostopal na portalu Register kulturne
dediščine r k d.⁶ Kot odličen kartografski vir se je izkazal prikaz topogra-
fije površja, izdelan z metodo lidar (dostopno v Atlasu okolja in r k d), ki
omogoča zelo natančno daljinsko preučevanje naravnih geomorfoloških in
antropogenih oblik oziroma struktur na zemeljskem površju.
Raziskava temelji tudi na terenskem delu, kjer sem ob prvem obisku (11.
11. 2020), po dolgotrajnejšemu obdobju brez dežja, s pomočjo antropologi-
nje, izr. prof. dr. Katje Hrobat Virloget, odlične poznavalke rodiške mitske
krajine, spoznaval ključne elemente oziroma lokacije krajine ter vsebine,
povezane z njimi, in opravil tudi prva geografska opazovanja. Ob drugem
terenskem pregledu, 5. 1. 2021, po daljšem deževnem obdobju, sem na iz-
branih lokacijah opravil podrobnejša opazovanja ter nekatere preproste
meritve razsežnosti preučevanih oblik oziroma pojavov ter z metodo te-
renskega kartiranja zabeležil in prostorsko umestil preučevane pojave. Pri
tem sem poleg metra uporabil tudi aplikacijo za pametne telefone Input,
ki je namenjena zajemanju prostorskih podatkov na predhodno pripravlje-
nih kartografskih podlagah, in sicer v obliki točk, črt in poligonov, in omo-
goča kasnejšo obdelavo zajetih podatkov v računalniških programih geo-
grafskih informacijskih sistemov.
Naravnogeografski oris Rodika in okolice
Rodik z okolico leži na stiku dveh različnih kamnin. Flišne kamnine, ki jih
na tem delu Brkinov gradita peščenjak in laporovec, v širšem smislu pri-
³ Glej http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso.
⁴ Glej https://mapire.eu.
⁵ Glej https://gisportal.gov.si/portal/home/webmap/viewer.html?webmap
=abdbadb9723f49bcb9219e020207fed6
⁶ Glej https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id
=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b.
103
