Page 107 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 107
Rodiška mitska krajina: geografski vidik
»Skrivnostni« naravni pojavi in človeške strukture
ter pripovedovanja, povezana z njimi
Čuk in Jezero
Čuk je 756 m visoka, z listnatim gozdom poraščena vzpetina, ki je od sredi-
šča Rodika oddaljena približno 570 m v smeri vzhod–jugovzhod. Vzpetina
se dviguje na podaljšku dokaj uravnanega slemena, ki se znižuje od hriba
Ajdovščina proti jugozahodu in se ravno na območju Čuka podaljša v smeri
jug–jugovzhod na sleme, imenovano Mlaka. Z južnega pobočja Čuka se vije
nekaj manjših erozijskih jarkov, ki pripadajo porečju Ločice, ki ponika v
slepi dolini Brezovica. Erozijski jarki na zahodnem in severnem pobočju
Čuka so krajši in se zaključijo na že omenjenih vršajih Rodik in Celovo.
Bolj kot sama vzpetina, ki od prevoja površja (pri rimski cesti) proti sle-
menu v smeri Ajdovščine (804 m) izstopa z vsega 2 m relativne višinske raz-
like, zanimanje pritegne pojav stoječe vode na zelo uravnavanem slemenu
(pomolu), približno 50 m jugozahodno od vrha. Omenjeni vodni pojav ima
na Temeljnem topografskem načrtu merila 1 : 5.000 ime Jezero. O arheo-
logiji v okolici jezera in zgodbah, povezanih z njim, ter virih informacij je
veliko napisanega v prispevkih v tej knjigi (Hrobat Virloget 2021; Medeot,
Crevato in Margon 2021). V nadaljevanju bodo obstoj jezera in zgodbe, po-
vezane z njim, predstavljene z geografskega vidika.
Najprej še nekaj pozornosti namenimo vzpetini Čuk. Postavljajo se za-
nimiva vprašanja: zakaj je v prvi vrsti vzpetina sploh dobila lastno zemlje-
pisno ime, kdaj ga je dobila in zakaj se je ohranilo vse do danes. Vzpetina si
namreč težko zasluži tako geomorfološko poimenovanje, saj iz reliefa v bli-
žini komaj izstopa, zato je njeno poimenovanje gotovo povezano z nekim
drugim pomenom za človeka. Ime Čuk (brez oznake višine) je zapisano na
Državni topografski karti Slovenije 1 : 25.000 ter na podrobnejšem zemlje-
vidu Temeljnega topografskega načrta Slovenije 1 : 5.000, kjer je prikazana
tudi njegova natančna višina (756,5 m), kar pomeni, da leži približno 7 m
višje od dna kotanje Jezera.
Zanimivo zgodbo razkrivajo zgodovinski kartografski viri. Na zemlje-
vidu rabe tal Franciscejskega katastra iz prve četrtine 19. stoletja je zapi-
sano ime Czuk, ki pa je, zanimivo, z znakom za trigonometrično točko (črn
trikotnik s pikico v središču) na omenjenem zemljevidu označeno približno
75 m jugovzhodno od vrha. Pri terenskem ogledu na tem delu slemena ni-
smo našli nobenega objekta, ki bi lahko predstavljal omenjeno točko. Obi-
čajno se kot trigonometrične točke izbirajo od daleč dobro vidni objekti,
kot so zvoniki verskih objektov, markantni vrhovi itn. Možno je, da je pri
107
»Skrivnostni« naravni pojavi in človeške strukture
ter pripovedovanja, povezana z njimi
Čuk in Jezero
Čuk je 756 m visoka, z listnatim gozdom poraščena vzpetina, ki je od sredi-
šča Rodika oddaljena približno 570 m v smeri vzhod–jugovzhod. Vzpetina
se dviguje na podaljšku dokaj uravnanega slemena, ki se znižuje od hriba
Ajdovščina proti jugozahodu in se ravno na območju Čuka podaljša v smeri
jug–jugovzhod na sleme, imenovano Mlaka. Z južnega pobočja Čuka se vije
nekaj manjših erozijskih jarkov, ki pripadajo porečju Ločice, ki ponika v
slepi dolini Brezovica. Erozijski jarki na zahodnem in severnem pobočju
Čuka so krajši in se zaključijo na že omenjenih vršajih Rodik in Celovo.
Bolj kot sama vzpetina, ki od prevoja površja (pri rimski cesti) proti sle-
menu v smeri Ajdovščine (804 m) izstopa z vsega 2 m relativne višinske raz-
like, zanimanje pritegne pojav stoječe vode na zelo uravnavanem slemenu
(pomolu), približno 50 m jugozahodno od vrha. Omenjeni vodni pojav ima
na Temeljnem topografskem načrtu merila 1 : 5.000 ime Jezero. O arheo-
logiji v okolici jezera in zgodbah, povezanih z njim, ter virih informacij je
veliko napisanega v prispevkih v tej knjigi (Hrobat Virloget 2021; Medeot,
Crevato in Margon 2021). V nadaljevanju bodo obstoj jezera in zgodbe, po-
vezane z njim, predstavljene z geografskega vidika.
Najprej še nekaj pozornosti namenimo vzpetini Čuk. Postavljajo se za-
nimiva vprašanja: zakaj je v prvi vrsti vzpetina sploh dobila lastno zemlje-
pisno ime, kdaj ga je dobila in zakaj se je ohranilo vse do danes. Vzpetina si
namreč težko zasluži tako geomorfološko poimenovanje, saj iz reliefa v bli-
žini komaj izstopa, zato je njeno poimenovanje gotovo povezano z nekim
drugim pomenom za človeka. Ime Čuk (brez oznake višine) je zapisano na
Državni topografski karti Slovenije 1 : 25.000 ter na podrobnejšem zemlje-
vidu Temeljnega topografskega načrta Slovenije 1 : 5.000, kjer je prikazana
tudi njegova natančna višina (756,5 m), kar pomeni, da leži približno 7 m
višje od dna kotanje Jezera.
Zanimivo zgodbo razkrivajo zgodovinski kartografski viri. Na zemlje-
vidu rabe tal Franciscejskega katastra iz prve četrtine 19. stoletja je zapi-
sano ime Czuk, ki pa je, zanimivo, z znakom za trigonometrično točko (črn
trikotnik s pikico v središču) na omenjenem zemljevidu označeno približno
75 m jugovzhodno od vrha. Pri terenskem ogledu na tem delu slemena ni-
smo našli nobenega objekta, ki bi lahko predstavljal omenjeno točko. Obi-
čajno se kot trigonometrične točke izbirajo od daleč dobro vidni objekti,
kot so zvoniki verskih objektov, markantni vrhovi itn. Možno je, da je pri
107
