Page 105 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 105
Rodiška mitska krajina: geografski vidik
skih karbonatnih kamnin, ki so se v več kot 60 milijonih let, od spodnje
krede do eocena, odložile na severnem delu Jadransko-Dinarske karbona-
tne plošče (Jurkovšek idr. 1996), tega do 700 km dolgega in več kot 200 km
širokega znotrajoceanskega plitvomorskega prostora v sklopu oceana Te-
tida (Jurkovšek, Cvetko Tešović in Kolar-Jurkovšek 2013). Flišne kamnine
eocenske starosti Brkinov na območju Rodika mejijo na t. i. aleveolinsko-
numulitne apnence eocenske starosti (Pleničar, Polšak in Šikić 1973; Jur-
kovšek, Cvetko Tešović in Kolar-Jurkovšek 2013). Fliši ležijo neposredno
na alveolinsko-numulitnem apnencu, prehodne plasti so bile z denudacij-
skimi procesi odstranjene (Jurkovšek, Cvetko Tešović in Kolar-Jurkovšek
2013). Na območju Rodika imamo tako opraviti z litološkim stikom dveh
različnih sedimentacijskih morskih okolij – apnencev, ki so se odlagali v
plitvem morju, ter peščenjaka in laporovca, ki sta se odlagala v globokem
morju.
Osnovni dejavnik, iz katerega izhajajo ključne razlike v naravnogeograf-
skih značilnostih Brkinov in Krasa, ki dajejo stičnemu prostoru rodiške
mitske krajine poseben pečat, je kamninska zgradba, ki vpliva na razvoj
površja in hidrogeografske značilnosti. Flišne kamnine so za vodo zelo
slabo prepustne. Še več, z vidika hidrogeografskih lastnosti imamo lahko
fliš brez posebnih zadržkov za vodo neprepusten, zato na njem prihaja do
površinskega odtoka padavinske vode ter razvoja goste površinske rečne
mreže erozijskih jarkov, grap, manjših in večjih dolin. Na tem območju fliš-
ne kamnine, v primerjavi z apnenci, ležijo višje, kar omogoča stekanje po-
vršinskih voda z območja zahodnih Brkinov na uravnano kraško površje
zahodno od Rodika. Apnenci imajo povsem drugačne hidrogeografske la-
stnosti, saj so za vodo prepustni. Zaradi korozije se v apnencih namreč raz-
vije oblika t. i. kraškorazpoklinske poroznosti, kar pomeni, da se padavin-
ska voda ne zadržuje na površini, temveč prenika v podzemlje, kjer se pre-
taka po sistemu večjih in manjših razpok ter kanalov. Potočki, ki se stekajo
z Brkinov proti zahodu, na apnenčastem površju prej ali slej poniknejo v
podzemlje.
Običajno se na stiku višje ležečih neprepustnih kamnin, z oblikovano
rečno mrežo, z nižje ležečimi prepustnimi apnenci, pojavljajo t. i. slepe do-
line, ki so najznačilnejša geomorfološka oblika kontaktnega krasa Brkinov
in Podgrajskega podolja. Območje predstavlja največji niz slepih dolin v
Sloveniji (Gams 2004). Slepa dolina je sestavljena iz zgornjega dela v ne-
prepustnih kamninah (npr. fliš) in podaljška na prepustnih karbonatnih
kamninah (npr. apnenec), kjer potok ponika pod steno, kar pomeni, da do-
lina nima nadaljevanja in se »slepo« zaključi (Gams 2004; Kladnik, Lovren-
105
skih karbonatnih kamnin, ki so se v več kot 60 milijonih let, od spodnje
krede do eocena, odložile na severnem delu Jadransko-Dinarske karbona-
tne plošče (Jurkovšek idr. 1996), tega do 700 km dolgega in več kot 200 km
širokega znotrajoceanskega plitvomorskega prostora v sklopu oceana Te-
tida (Jurkovšek, Cvetko Tešović in Kolar-Jurkovšek 2013). Flišne kamnine
eocenske starosti Brkinov na območju Rodika mejijo na t. i. aleveolinsko-
numulitne apnence eocenske starosti (Pleničar, Polšak in Šikić 1973; Jur-
kovšek, Cvetko Tešović in Kolar-Jurkovšek 2013). Fliši ležijo neposredno
na alveolinsko-numulitnem apnencu, prehodne plasti so bile z denudacij-
skimi procesi odstranjene (Jurkovšek, Cvetko Tešović in Kolar-Jurkovšek
2013). Na območju Rodika imamo tako opraviti z litološkim stikom dveh
različnih sedimentacijskih morskih okolij – apnencev, ki so se odlagali v
plitvem morju, ter peščenjaka in laporovca, ki sta se odlagala v globokem
morju.
Osnovni dejavnik, iz katerega izhajajo ključne razlike v naravnogeograf-
skih značilnostih Brkinov in Krasa, ki dajejo stičnemu prostoru rodiške
mitske krajine poseben pečat, je kamninska zgradba, ki vpliva na razvoj
površja in hidrogeografske značilnosti. Flišne kamnine so za vodo zelo
slabo prepustne. Še več, z vidika hidrogeografskih lastnosti imamo lahko
fliš brez posebnih zadržkov za vodo neprepusten, zato na njem prihaja do
površinskega odtoka padavinske vode ter razvoja goste površinske rečne
mreže erozijskih jarkov, grap, manjših in večjih dolin. Na tem območju fliš-
ne kamnine, v primerjavi z apnenci, ležijo višje, kar omogoča stekanje po-
vršinskih voda z območja zahodnih Brkinov na uravnano kraško površje
zahodno od Rodika. Apnenci imajo povsem drugačne hidrogeografske la-
stnosti, saj so za vodo prepustni. Zaradi korozije se v apnencih namreč raz-
vije oblika t. i. kraškorazpoklinske poroznosti, kar pomeni, da se padavin-
ska voda ne zadržuje na površini, temveč prenika v podzemlje, kjer se pre-
taka po sistemu večjih in manjših razpok ter kanalov. Potočki, ki se stekajo
z Brkinov proti zahodu, na apnenčastem površju prej ali slej poniknejo v
podzemlje.
Običajno se na stiku višje ležečih neprepustnih kamnin, z oblikovano
rečno mrežo, z nižje ležečimi prepustnimi apnenci, pojavljajo t. i. slepe do-
line, ki so najznačilnejša geomorfološka oblika kontaktnega krasa Brkinov
in Podgrajskega podolja. Območje predstavlja največji niz slepih dolin v
Sloveniji (Gams 2004). Slepa dolina je sestavljena iz zgornjega dela v ne-
prepustnih kamninah (npr. fliš) in podaljška na prepustnih karbonatnih
kamninah (npr. apnenec), kjer potok ponika pod steno, kar pomeni, da do-
lina nima nadaljevanja in se »slepo« zaključi (Gams 2004; Kladnik, Lovren-
105
