Page 109 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 109
Rodiška mitska krajina: geografski vidik
gon 2021). Nekoliko preseneča dejstvo, da za gradnjo novih naselij očitno
niso uporabili gradbenega materiala, ki je bil na voljo v velikih količinah,
kar je v podobnih primerih običajno. To je nekoliko nenavadno, kar spet
morda kaže na poseben odnos do naselja in prvotnih prebivalcev.
Jezero kot topografski vodni objekt ni označeno na nobenem zemlje-
vidu, niti v Franciscejskem katastru ne, čeprav so vodni objekti, kot so npr.
kali ali lokve, običajno označeni. To lahko kaže, da v prvi četrtini 19. sto-
letja Jezero ni bilo v običajni rabi za napajanje živine, pa tudi kasneje ne,
sicer bi se kot vodni objekt oziroma vir, tako kot to ponekod velja tudi že
za dolga desetletja opuščene kale, gotovo znašlo označeno na topografskih
vojaških zemljevidih kasnejših obdobij, vse do sedanjosti. Po drugi strani
nekateri viri pripovedujejo, da je bil vodni vir v uporabi (Bleiweis 1859). Na
Temeljnem topografskem načrtu merila 1 : 5.000 je s plastnicami in oznako
višine 749,3 m prikazana kotanja, v kateri se nahaja jezero.
Jezero na Čuku je po površini majhno in še najbolj spominja na kal. Glede
na mere si težko zasluži oznako jezero, zato je pomenljivo, da se je ohra-
nilo takšno poimenovanje. Sklepamo, da je to zaradi posebnega pomena
lokacije za okoliško prebivalstvo (Hrobat Virloget 2021; Medeot, Crevato
in Margon 2021). Je morda nekoč služilo kot vodni vir prebivalcem Ajdov-
ščine?
Ob terenskem ogledu v času po dolgotrajnejšem padavinskem obdobju,
5. 1. 2021, smo izvedli osnovne meritve vodnega objekta. Menimo, da smo
Jezero izmerili v merah blizu največjih možnih. Njegov obseg je bil 67,3 m,
daljša prečnica preko sredine je merila 21, krajša pa 16,6 m. Primerjava foto-
grafij (slika 1), posnetih v različnih vremenskih obdobjih, dokazuje predpo-
stavko, da se površina jezera spreminja skladno s trenutnimi vodnimi raz-
merami na območju, in sicer od tega, da vode v jezeru praktično ni, do tega,
da kot v času opravljenih meritev zajame površino, večjo od 270 m2. Glo-
bina jezera na sredini je bila 40 cm. Ob predpostavki, da ima jezero obliko
obrnjenega stožca na glavo, z najnižjo točko v sredini, je bila prostornina
vode v njem dobrih 36 m3 (36.000 l).
V srednjem delu jezera raste ločje. Vtis je, da se s »staranjem« vodna po-
vršina počasi zasipa in zmanjšuje, saj kotanje, dna in brežin nihče ne ob-
navlja. Gnitje na jezerskem dnu dokazujejo smrdljivi plini, ki se ob meša-
nju mulja dvignejo na površino. Tako se zna v prihodnosti zgoditi, da bo
jezero počasi postajalo vse manjše, se spremenilo v mokrišče ter sčasoma
popolnoma izginilo.
Čeprav se zdi položaj jezera na slemenu blizu vrha vzpetine na prvi po-
gled nenavaden, saj na vzpetem terenu naravne stoječe vode niso ravno
109
gon 2021). Nekoliko preseneča dejstvo, da za gradnjo novih naselij očitno
niso uporabili gradbenega materiala, ki je bil na voljo v velikih količinah,
kar je v podobnih primerih običajno. To je nekoliko nenavadno, kar spet
morda kaže na poseben odnos do naselja in prvotnih prebivalcev.
Jezero kot topografski vodni objekt ni označeno na nobenem zemlje-
vidu, niti v Franciscejskem katastru ne, čeprav so vodni objekti, kot so npr.
kali ali lokve, običajno označeni. To lahko kaže, da v prvi četrtini 19. sto-
letja Jezero ni bilo v običajni rabi za napajanje živine, pa tudi kasneje ne,
sicer bi se kot vodni objekt oziroma vir, tako kot to ponekod velja tudi že
za dolga desetletja opuščene kale, gotovo znašlo označeno na topografskih
vojaških zemljevidih kasnejših obdobij, vse do sedanjosti. Po drugi strani
nekateri viri pripovedujejo, da je bil vodni vir v uporabi (Bleiweis 1859). Na
Temeljnem topografskem načrtu merila 1 : 5.000 je s plastnicami in oznako
višine 749,3 m prikazana kotanja, v kateri se nahaja jezero.
Jezero na Čuku je po površini majhno in še najbolj spominja na kal. Glede
na mere si težko zasluži oznako jezero, zato je pomenljivo, da se je ohra-
nilo takšno poimenovanje. Sklepamo, da je to zaradi posebnega pomena
lokacije za okoliško prebivalstvo (Hrobat Virloget 2021; Medeot, Crevato
in Margon 2021). Je morda nekoč služilo kot vodni vir prebivalcem Ajdov-
ščine?
Ob terenskem ogledu v času po dolgotrajnejšem padavinskem obdobju,
5. 1. 2021, smo izvedli osnovne meritve vodnega objekta. Menimo, da smo
Jezero izmerili v merah blizu največjih možnih. Njegov obseg je bil 67,3 m,
daljša prečnica preko sredine je merila 21, krajša pa 16,6 m. Primerjava foto-
grafij (slika 1), posnetih v različnih vremenskih obdobjih, dokazuje predpo-
stavko, da se površina jezera spreminja skladno s trenutnimi vodnimi raz-
merami na območju, in sicer od tega, da vode v jezeru praktično ni, do tega,
da kot v času opravljenih meritev zajame površino, večjo od 270 m2. Glo-
bina jezera na sredini je bila 40 cm. Ob predpostavki, da ima jezero obliko
obrnjenega stožca na glavo, z najnižjo točko v sredini, je bila prostornina
vode v njem dobrih 36 m3 (36.000 l).
V srednjem delu jezera raste ločje. Vtis je, da se s »staranjem« vodna po-
vršina počasi zasipa in zmanjšuje, saj kotanje, dna in brežin nihče ne ob-
navlja. Gnitje na jezerskem dnu dokazujejo smrdljivi plini, ki se ob meša-
nju mulja dvignejo na površino. Tako se zna v prihodnosti zgoditi, da bo
jezero počasi postajalo vse manjše, se spremenilo v mokrišče ter sčasoma
popolnoma izginilo.
Čeprav se zdi položaj jezera na slemenu blizu vrha vzpetine na prvi po-
gled nenavaden, saj na vzpetem terenu naravne stoječe vode niso ravno
109
