Page 113 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 113
Rodiška mitska krajina: geografski vidik
Omenjeni bloki so bili na to območje prineseni (pripeljani) od drugod, saj
je na tem območju kamninska zgradba flišna. Najbližji apnenci se naha-
jajo najmanj 150 višinskih metrov nižje. Še eno zanimivo človeško struk-
turo skriva omenjena lokacija: to je nekakšen odtočni kanal na jugovzhodni
strani jezerske kotanje, ki se začne ravno pri najbolj jugovzhodno ležečem
apnenčastem bloku. Kanal, ki je usmerjen proti gozdni cesti na jugu, je dolg
približno 12 m. Je nemara šlo za nekdanji prelivni kanal ali kakšno drugo
obliko vodne infrastrukture?
Apnenčasti drobir različne velikosti, tudi večje skale, opazimo na širšem
območju še v višji legi, na poti proti gradišču Ajdovščina in znotraj nek-
danjega naselja. Najbrž je na ovršju Brkinov primanjkovalo kakovostnega
gradbenega materiala – tudi danes je kamninskih izdankov (potencialnih
kamnolomov) zelo malo in obstoječi so v glavnem povezani z useki ob goz-
dnih cestah, ki pa v času gradnje Ajdovščine niso obstajale – in tako so
nekdanji prebivalci Ajdovščine uporabili gradivo, ki je bilo zanje najlažje
dosegljivo, četudi so ga pridobivali v nižjih legah in so ga morali na vzpe-
tino tovoriti. Brez dvoma so poznali tudi razlike v mehanskih značilnostih
med peščenjakom in apnencem (predvsem trdnosti in obstojnosti) in zato
so premišljeno izbirali, v katerih primerih kot gradbeni material uporabiti
eno in kdaj drugo kamnino. Teorijo uporabe najlažje dostopnega gradiva
potrjuje tudi primer gradišča Draga, vzhodno od Ilirske Bistrice, na kate-
rem najdemo različno velike bloke flišnega peščenjaka na apnenčastih tleh,
kakšnih 100 višinskih metrov nad flišem. Gradišče je datirano v enako ob-
dobje kot Ajdovščina (Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije 2020), po
ohranjenosti pa se s slednjo ne more niti približno primerjati.
Z Jezerom so povezana različna pripovedovanja, skrivnostne zgodbe, ki
nakazujejo na obstoj predkrščanskega kulta, povezanega z njim, izpričane
pa so tudi krščanske procesije na Jezero, ki so bile usmerjene v izganjanje
poosebljenega zla, ki pošilja nad Rodičane nevihte s smrtonosnimi strelami
(Hrobat Virloget 2021). Prav mogoče je, da je na območju Rodika, v primer-
javi z okolico, pojavnost močnih neviht s spremljajočimi pojavi, med kate-
rimi je najzanimivejša, toda tudi najsmrtonosnejša ravno strela, večja in da
gre tu iskati razloge za obstoj zapisanih pripovedovanj o nadnaravnem do-
gajanju. To bi lahko dokazali z zemljevidom prostorske razporeditve trenu-
tnih razelektritev v ozračju, ki bi morda pokazal večjo gostoto udarov strel
na območju Rodika. Tu se namreč relief hitro dvigne v višje lege Brkinov,
kar za vlažne zračne mase, ki običajno prihajajo z zahoda, pomeni oviro,
hitri prisilni dvig, intenzivno adiabatno ohlajanje, več sproščene energije
v krajšem času in zato pojav intenzivnih padavin s spremljajočimi neviht-
113
Omenjeni bloki so bili na to območje prineseni (pripeljani) od drugod, saj
je na tem območju kamninska zgradba flišna. Najbližji apnenci se naha-
jajo najmanj 150 višinskih metrov nižje. Še eno zanimivo človeško struk-
turo skriva omenjena lokacija: to je nekakšen odtočni kanal na jugovzhodni
strani jezerske kotanje, ki se začne ravno pri najbolj jugovzhodno ležečem
apnenčastem bloku. Kanal, ki je usmerjen proti gozdni cesti na jugu, je dolg
približno 12 m. Je nemara šlo za nekdanji prelivni kanal ali kakšno drugo
obliko vodne infrastrukture?
Apnenčasti drobir različne velikosti, tudi večje skale, opazimo na širšem
območju še v višji legi, na poti proti gradišču Ajdovščina in znotraj nek-
danjega naselja. Najbrž je na ovršju Brkinov primanjkovalo kakovostnega
gradbenega materiala – tudi danes je kamninskih izdankov (potencialnih
kamnolomov) zelo malo in obstoječi so v glavnem povezani z useki ob goz-
dnih cestah, ki pa v času gradnje Ajdovščine niso obstajale – in tako so
nekdanji prebivalci Ajdovščine uporabili gradivo, ki je bilo zanje najlažje
dosegljivo, četudi so ga pridobivali v nižjih legah in so ga morali na vzpe-
tino tovoriti. Brez dvoma so poznali tudi razlike v mehanskih značilnostih
med peščenjakom in apnencem (predvsem trdnosti in obstojnosti) in zato
so premišljeno izbirali, v katerih primerih kot gradbeni material uporabiti
eno in kdaj drugo kamnino. Teorijo uporabe najlažje dostopnega gradiva
potrjuje tudi primer gradišča Draga, vzhodno od Ilirske Bistrice, na kate-
rem najdemo različno velike bloke flišnega peščenjaka na apnenčastih tleh,
kakšnih 100 višinskih metrov nad flišem. Gradišče je datirano v enako ob-
dobje kot Ajdovščina (Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije 2020), po
ohranjenosti pa se s slednjo ne more niti približno primerjati.
Z Jezerom so povezana različna pripovedovanja, skrivnostne zgodbe, ki
nakazujejo na obstoj predkrščanskega kulta, povezanega z njim, izpričane
pa so tudi krščanske procesije na Jezero, ki so bile usmerjene v izganjanje
poosebljenega zla, ki pošilja nad Rodičane nevihte s smrtonosnimi strelami
(Hrobat Virloget 2021). Prav mogoče je, da je na območju Rodika, v primer-
javi z okolico, pojavnost močnih neviht s spremljajočimi pojavi, med kate-
rimi je najzanimivejša, toda tudi najsmrtonosnejša ravno strela, večja in da
gre tu iskati razloge za obstoj zapisanih pripovedovanj o nadnaravnem do-
gajanju. To bi lahko dokazali z zemljevidom prostorske razporeditve trenu-
tnih razelektritev v ozračju, ki bi morda pokazal večjo gostoto udarov strel
na območju Rodika. Tu se namreč relief hitro dvigne v višje lege Brkinov,
kar za vlažne zračne mase, ki običajno prihajajo z zahoda, pomeni oviro,
hitri prisilni dvig, intenzivno adiabatno ohlajanje, več sproščene energije
v krajšem času in zato pojav intenzivnih padavin s spremljajočimi neviht-
113
