Page 114 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 114
gor Kovačič
nimi pojavi, med njimi strelo. Podatki o udarih strel so na voljo, poseduje
jih Elektroinštitut Milana Vidmarja iz Ljubljane, toda so plačljivi in v tej
raziskavi niso bili uporabljeni.
Kobilja glava
Kobilja glava leži na sorazmerno uravnanem slemenu, ki se z Ajdovščine
spušča približno proti severovzhodu; od njenega vrha je območje oddaljeno
približno 640 m. Predel zaznamuje osamela apnenčasta skala, ki po obliki
spominja na kobiljo glavo (Hrobat Virloget 2021, slika 6). Skala svetle barve
je popolni tujek na temnejši flišni kamninski podlagi, ki je na tem delu pre-
krita s prstjo in ne izdanja na površino. Skala je bila semkaj prinesena s po-
sebnim razlogom in delno zasuta, da se onemogoči njeno premikanje. Ni
pa trdno pričvrščena, ob udarcu se zatrese, kar pomeni, da bi jo lahko iz-
kopali. Skala označuje tromejo katastrskih občin Rodik, Dane in Podgrad,
saj na tem območju ni nobene druge dominantne točke oziroma objekta za
označitev meje. Ime Kobilja glava je zapisano na Temeljnem topografskem
načrtu merila 1 : 5.000, kjer je v bližini označena višina 691,5 m. Zanimivo
je, da je na vojaškem zemljevidu habsburškega imperija tretje izmere me-
rila 1 : 25.000 z rdečim krogcem označena točka na Kobilji glavi (ime ni
prikazano) z zapisano višino 697 m. Na zemljevidu Franciscejskega kata-
stra naletimo na ime Kobilia Glawa.
O Kobilji glavi obstojijo različne strašljive pripovedi, povezane z mejnim
značajem območja, ki naj bi prebivalce odvračal od zadrževanja na tem me-
stu oziroma prehajanja preko meje (Hrobat Virloget 2021). To je gotovo
povezano z gospodarjenjem oziroma pravicami izkoriščanja zemljišč v la-
sti posameznega naselja in gospodarstvom (ekonomijo) kmetij iz časov, ko
je bila vsakoletna pridelava zadostnih količin hrane in drugih dobrin, ki
jih dajejo zemljišča (na primer les), nezanesljiva in bi lahko izraba zemljišč
s strani nezakonitih uporabnikov vodila v ekonomsko osiromašenje zako-
nitih lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, v skrajnem primeru lahko
tudi v lakoto ter s tem povezane spore.
Na podoben način, sicer z lepo oblikovanim mejnikom iz apnenca, je
označeno vozlišče katastrskih občin Rodik, Artviže in Podgrad na slemenu,
ki poteka med Ajdovščino in Artvižami ter predstavlja razvodnico med Lo-
čico, ponikalnico v slepi dolini Brezovica v Podgrajskem podolju (južno), in
Sušico, pritokom Reke (severno). Tromeja se imenuje Križen drev (Medeot,
Crevato in Margon 2021). Na Državni topografski karti Slovenije 1 : 25.000
in 1 : 50.000 se pojavlja kot Križandrev, z višino 797 m. Kot B. Krischno
Berdo je mesto označeno na vojaškem zemljevidu habsburškega imperija
114
nimi pojavi, med njimi strelo. Podatki o udarih strel so na voljo, poseduje
jih Elektroinštitut Milana Vidmarja iz Ljubljane, toda so plačljivi in v tej
raziskavi niso bili uporabljeni.
Kobilja glava
Kobilja glava leži na sorazmerno uravnanem slemenu, ki se z Ajdovščine
spušča približno proti severovzhodu; od njenega vrha je območje oddaljeno
približno 640 m. Predel zaznamuje osamela apnenčasta skala, ki po obliki
spominja na kobiljo glavo (Hrobat Virloget 2021, slika 6). Skala svetle barve
je popolni tujek na temnejši flišni kamninski podlagi, ki je na tem delu pre-
krita s prstjo in ne izdanja na površino. Skala je bila semkaj prinesena s po-
sebnim razlogom in delno zasuta, da se onemogoči njeno premikanje. Ni
pa trdno pričvrščena, ob udarcu se zatrese, kar pomeni, da bi jo lahko iz-
kopali. Skala označuje tromejo katastrskih občin Rodik, Dane in Podgrad,
saj na tem območju ni nobene druge dominantne točke oziroma objekta za
označitev meje. Ime Kobilja glava je zapisano na Temeljnem topografskem
načrtu merila 1 : 5.000, kjer je v bližini označena višina 691,5 m. Zanimivo
je, da je na vojaškem zemljevidu habsburškega imperija tretje izmere me-
rila 1 : 25.000 z rdečim krogcem označena točka na Kobilji glavi (ime ni
prikazano) z zapisano višino 697 m. Na zemljevidu Franciscejskega kata-
stra naletimo na ime Kobilia Glawa.
O Kobilji glavi obstojijo različne strašljive pripovedi, povezane z mejnim
značajem območja, ki naj bi prebivalce odvračal od zadrževanja na tem me-
stu oziroma prehajanja preko meje (Hrobat Virloget 2021). To je gotovo
povezano z gospodarjenjem oziroma pravicami izkoriščanja zemljišč v la-
sti posameznega naselja in gospodarstvom (ekonomijo) kmetij iz časov, ko
je bila vsakoletna pridelava zadostnih količin hrane in drugih dobrin, ki
jih dajejo zemljišča (na primer les), nezanesljiva in bi lahko izraba zemljišč
s strani nezakonitih uporabnikov vodila v ekonomsko osiromašenje zako-
nitih lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, v skrajnem primeru lahko
tudi v lakoto ter s tem povezane spore.
Na podoben način, sicer z lepo oblikovanim mejnikom iz apnenca, je
označeno vozlišče katastrskih občin Rodik, Artviže in Podgrad na slemenu,
ki poteka med Ajdovščino in Artvižami ter predstavlja razvodnico med Lo-
čico, ponikalnico v slepi dolini Brezovica v Podgrajskem podolju (južno), in
Sušico, pritokom Reke (severno). Tromeja se imenuje Križen drev (Medeot,
Crevato in Margon 2021). Na Državni topografski karti Slovenije 1 : 25.000
in 1 : 50.000 se pojavlja kot Križandrev, z višino 797 m. Kot B. Krischno
Berdo je mesto označeno na vojaškem zemljevidu habsburškega imperija
114
