Page 42 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 42
ja Hrobat Virloget
namigovanja veljajo za strokovno sporna; če pogledamo zgodovinski kon-
tekst postavitve tabel, sprevidimo, da je do tega prišlo ravno v času osa-
mosvajanja hrvaškega naroda.¹⁵ Danes lahko govorimo o širših temah, kot
so različna zaznavanja sveta, o rekonstrukciji (pra)slovanske mitologije in
različnih hipotezah itd. Izogibati pa se moramo povezovanju (slovanske)
mitologije s sodobnimi nacionalnimi identitetami, kar je, recimo, vse po-
gostejši problem sodobnih verskih gibanjih, kot recimo teh, ki se navezu-
jejo na tradicijo ti. »staroverstva«. Zato mora biti stroka še toliko bolj kri-
tična in angažirana pri dekonstrukciji političnega mita (glej Hrobat Virlo-
get 2019; Rihtman Avguštin 2001, 210).
Zaključne misli in vprašanja
Po Ulrichu Kocklu (2007) tradicija postane dediščina, ko se ne več uporab-
lja v našem vsakodnevnem življenju, se ne prenaša in se uporablja zven iz-
vornega konteksta. V Rodiku je bilo pripovedno izročilo na poti v izumrtje
rešeno prav z Mitskim parkom, pri čemer je prišlo do prenosa na druge, so-
dobne oblike prenosa v obliki avdio-vizualnega gradiva. Izvorni kontekst
se je tako umaknil sodobni tehnologiji. Od tu izhaja glavni izziv parka z
vprašanjem, kako danes ponovno oživeti lokalno pripovedno izročilo, da
bo vsebovalo vse značilnosti nesnovne dediščine, kot so spremenljivost,
variabilnost, kreativnost? Ali lahko dediščina spet postane (vsakdanja) tra-
dicija, pa čeprav v drugih oblikah in z drugačno publiko?
Pri Mitskem parku je stroka skupaj z lokalno skupnostjo ustvarila de-
diščino »od zgoraj navzdol« kot odgovor na sodobno iskanje unikatnosti,
»avtentičnih« (pred-krščanskih) tradicij, h katerim se sodobna družba tako
pogosto zateka (primer ti. »starovercev«), kot odgovor na preoblikovanje
kolektivne identitete, zakoreninjene v lokalnih specifikah prostora in časa,
ter kot odgovor na sodobne potrebe po prepoznavnosti, zelenem in dedi-
ščinskem turizmu (Hrobat Virloget 2019). Po koncu projekta bo ta predan v
upravljanje lokalni skupnosti, občini Hrpelje-Kozina, v sodelovanju s Kra-
jevno skupnostjo in Turističnim društvom Rodik. Pomembno pri tem je
vprašanje, koliko bo stroka v bodoče ohranila nadzor nad vsebinami parka.
Čisto za konec naj podam svojo subjektivno misel kot strokovnjakinja, ki
je na osnovi dolgoletnega raziskovanja zasnovala vsebine Mitskega parka v
Rodiku od prve ideje (Hrobat Viroget 2011) do idejne zasnove v projektu Li-
¹⁵ Zahvaljujem se prof. dr. Marijani Belaj iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo
Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, ki me je opozorila na zgodovinski kontekst.
42
namigovanja veljajo za strokovno sporna; če pogledamo zgodovinski kon-
tekst postavitve tabel, sprevidimo, da je do tega prišlo ravno v času osa-
mosvajanja hrvaškega naroda.¹⁵ Danes lahko govorimo o širših temah, kot
so različna zaznavanja sveta, o rekonstrukciji (pra)slovanske mitologije in
različnih hipotezah itd. Izogibati pa se moramo povezovanju (slovanske)
mitologije s sodobnimi nacionalnimi identitetami, kar je, recimo, vse po-
gostejši problem sodobnih verskih gibanjih, kot recimo teh, ki se navezu-
jejo na tradicijo ti. »staroverstva«. Zato mora biti stroka še toliko bolj kri-
tična in angažirana pri dekonstrukciji političnega mita (glej Hrobat Virlo-
get 2019; Rihtman Avguštin 2001, 210).
Zaključne misli in vprašanja
Po Ulrichu Kocklu (2007) tradicija postane dediščina, ko se ne več uporab-
lja v našem vsakodnevnem življenju, se ne prenaša in se uporablja zven iz-
vornega konteksta. V Rodiku je bilo pripovedno izročilo na poti v izumrtje
rešeno prav z Mitskim parkom, pri čemer je prišlo do prenosa na druge, so-
dobne oblike prenosa v obliki avdio-vizualnega gradiva. Izvorni kontekst
se je tako umaknil sodobni tehnologiji. Od tu izhaja glavni izziv parka z
vprašanjem, kako danes ponovno oživeti lokalno pripovedno izročilo, da
bo vsebovalo vse značilnosti nesnovne dediščine, kot so spremenljivost,
variabilnost, kreativnost? Ali lahko dediščina spet postane (vsakdanja) tra-
dicija, pa čeprav v drugih oblikah in z drugačno publiko?
Pri Mitskem parku je stroka skupaj z lokalno skupnostjo ustvarila de-
diščino »od zgoraj navzdol« kot odgovor na sodobno iskanje unikatnosti,
»avtentičnih« (pred-krščanskih) tradicij, h katerim se sodobna družba tako
pogosto zateka (primer ti. »starovercev«), kot odgovor na preoblikovanje
kolektivne identitete, zakoreninjene v lokalnih specifikah prostora in časa,
ter kot odgovor na sodobne potrebe po prepoznavnosti, zelenem in dedi-
ščinskem turizmu (Hrobat Virloget 2019). Po koncu projekta bo ta predan v
upravljanje lokalni skupnosti, občini Hrpelje-Kozina, v sodelovanju s Kra-
jevno skupnostjo in Turističnim društvom Rodik. Pomembno pri tem je
vprašanje, koliko bo stroka v bodoče ohranila nadzor nad vsebinami parka.
Čisto za konec naj podam svojo subjektivno misel kot strokovnjakinja, ki
je na osnovi dolgoletnega raziskovanja zasnovala vsebine Mitskega parka v
Rodiku od prve ideje (Hrobat Viroget 2011) do idejne zasnove v projektu Li-
¹⁵ Zahvaljujem se prof. dr. Marijani Belaj iz Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo
Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, ki me je opozorila na zgodovinski kontekst.
42
