Page 41 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 41
Mitska krajina: razmisleki in smernice za Mitski park
Slika 7 Pokojni informator Lado Lukovec ob pripovedovanju zgodb učencem italijanske
šole Pier Paolo Vergerio iz Kopra. Lado Lukovec me je kot strokovnjakinjo vodil
po terenu in na osnovi njegovega poznavanja krajine smo vzpostavili Mitski
park. Da bi Mitski park zares (za)živel, bi morali turistični vodniki in lokalni
prebivalci tudi sami doživeto pripovedovati zgodbe na terenu.
ustvarjalne dejavnosti, kot so zbiranje spominov starih staršev, raziskova-
nje doslej nepoznanega pripovednega izročila, učenje t. i. storytellinga od
strokovnjakov itd. Da bi pripovedno izročilo (o)živelo, smo v parku izo-
brazili turistične vodnike, katerih naloga je poleg interpretacije povedati
zgodbo določenega kraja na zanimiv način, v stilu t. i. storytellinga (slika 7).
Četrti poudarek, ki ni zgolj poudarek projekta, temveč celotnega razpisa,
je čezmejnost, preseganje nacionalnih meja in nacionalizmov. Zavedati se
moramo, da so narodi nov pojav v zgodovini, star komajda dve stoletji, zato
starodavnih mitskih predstav nikakor ne moremo povezovati s sodobnimi
nacionalnimi skupinami, recimo Slovenci ali Hrvati. Takrat jih namreč ni
bilo oziroma vsaj ne v taki obliki, kot si jih »zamišljamo« danes (Ander-
son 2007). Žal se iz napisov na starejših informacijskih tablah v Trebišćih
večkrat sluti nacionalistično ideologijo oziroma povezovanje Slovanov in
slovanske mitologije s sodobno hrvaško nacionalno identiteto. Danes taka
41
Slika 7 Pokojni informator Lado Lukovec ob pripovedovanju zgodb učencem italijanske
šole Pier Paolo Vergerio iz Kopra. Lado Lukovec me je kot strokovnjakinjo vodil
po terenu in na osnovi njegovega poznavanja krajine smo vzpostavili Mitski
park. Da bi Mitski park zares (za)živel, bi morali turistični vodniki in lokalni
prebivalci tudi sami doživeto pripovedovati zgodbe na terenu.
ustvarjalne dejavnosti, kot so zbiranje spominov starih staršev, raziskova-
nje doslej nepoznanega pripovednega izročila, učenje t. i. storytellinga od
strokovnjakov itd. Da bi pripovedno izročilo (o)živelo, smo v parku izo-
brazili turistične vodnike, katerih naloga je poleg interpretacije povedati
zgodbo določenega kraja na zanimiv način, v stilu t. i. storytellinga (slika 7).
Četrti poudarek, ki ni zgolj poudarek projekta, temveč celotnega razpisa,
je čezmejnost, preseganje nacionalnih meja in nacionalizmov. Zavedati se
moramo, da so narodi nov pojav v zgodovini, star komajda dve stoletji, zato
starodavnih mitskih predstav nikakor ne moremo povezovati s sodobnimi
nacionalnimi skupinami, recimo Slovenci ali Hrvati. Takrat jih namreč ni
bilo oziroma vsaj ne v taki obliki, kot si jih »zamišljamo« danes (Ander-
son 2007). Žal se iz napisov na starejših informacijskih tablah v Trebišćih
večkrat sluti nacionalistično ideologijo oziroma povezovanje Slovanov in
slovanske mitologije s sodobno hrvaško nacionalno identiteto. Danes taka
41
