Page 75 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 75
Slika Rodika izpred dveh stoletij
X Josef Raze
X Andrey Raze
X Anton Bernetiz
X Jerni Babig
Skosi mene
Mihal Shuman
Tako proshen
Ali je bil zunaj kroga teh bolje obveščenih osmih mož (poleg župnika)
tedaj pismen še kdo drug, nam kataster ne pove.
Rodiška skupnost pa ni premogla le svojega župana, temveč je bila la-
stnica nezanemarljivega deleža nepremičnin na vasi, tudi če odmislimo
srenjsko zemljo. V Franciscejskem katastru je namreč kot lastnina skupno-
sti navedenih skupaj sedem stavbnih parcel oziroma objektov, in sicer ob-
činska hiša, cerkev s pokopališčem, župnišče, dvorišče, dve podrtiji in ena
ruševina ter še eno poslopje, oddano v najem. S tem je bila skupnost ena ve-
čjih lastnic nepremičnin, o razlogu za razmeroma veliko število poškodova-
nih stavb v njeni lasti pa na tem mestu ne bomo ugibali. V vsakem primeru
se v Rodiku potrjuje znani vzorec, po katerem so vaške skupnosti upravljale
s posestjo lokalne cerkve, in sicer pogosto preko posebne institucije, bra-
tovščine.⁸ Tudi v Rodiku je delovala bratovščina. Iz informacij, raztresenih
v Peršoljini knjigi o rodiških rodovih in povzetih po računskih knjigah ro-
diške bratovščine svetega Valentina iz 17. stoletja, je mogoče razbrati, da
je bratovščina tudi tu imela svoje ključarje, ki so bili izvoljeni izmed nje-
nih članov (ti so plačevali članarino) in so vodili njene račune (prihodke in
izdatke) ter upravljali s cerkveno posestjo. Med dejavnostmi rodiške brato-
vščine zasledimo stavbe, oddane v najem, zemljišča, oddana v kmetovanje,
živino, oddano v rejo, dajanje posojil in podobno (Peršolja 2009, 21, 45–46,
385–386; Peršolja in Pregelj 1997, 95).
Med vidnim, navideznim in zastrtim
Izvorna namembnost Franciscejskega katastra močno opredeljuje tipolo-
gijo podatkov in informacij, ki jih vsebujeta tako njegov spisovni kot karto-
grafski del. Posledično odločno prevladuje poudarek na vsebinah in značil-
nostih, povezanih s kmetijstvom. Kljub temu je na podlagi uradnih usme-
ritev in zavzetosti sestavljavcev v nekaterih njegovih delih mogoče zasle-
diti tudi informacije, ki presegajo ožjo sfero kmetijskih vidikov, čeprav so
⁸ Panjek (2018b) ter tam navedena literatura.
75
X Josef Raze
X Andrey Raze
X Anton Bernetiz
X Jerni Babig
Skosi mene
Mihal Shuman
Tako proshen
Ali je bil zunaj kroga teh bolje obveščenih osmih mož (poleg župnika)
tedaj pismen še kdo drug, nam kataster ne pove.
Rodiška skupnost pa ni premogla le svojega župana, temveč je bila la-
stnica nezanemarljivega deleža nepremičnin na vasi, tudi če odmislimo
srenjsko zemljo. V Franciscejskem katastru je namreč kot lastnina skupno-
sti navedenih skupaj sedem stavbnih parcel oziroma objektov, in sicer ob-
činska hiša, cerkev s pokopališčem, župnišče, dvorišče, dve podrtiji in ena
ruševina ter še eno poslopje, oddano v najem. S tem je bila skupnost ena ve-
čjih lastnic nepremičnin, o razlogu za razmeroma veliko število poškodova-
nih stavb v njeni lasti pa na tem mestu ne bomo ugibali. V vsakem primeru
se v Rodiku potrjuje znani vzorec, po katerem so vaške skupnosti upravljale
s posestjo lokalne cerkve, in sicer pogosto preko posebne institucije, bra-
tovščine.⁸ Tudi v Rodiku je delovala bratovščina. Iz informacij, raztresenih
v Peršoljini knjigi o rodiških rodovih in povzetih po računskih knjigah ro-
diške bratovščine svetega Valentina iz 17. stoletja, je mogoče razbrati, da
je bratovščina tudi tu imela svoje ključarje, ki so bili izvoljeni izmed nje-
nih članov (ti so plačevali članarino) in so vodili njene račune (prihodke in
izdatke) ter upravljali s cerkveno posestjo. Med dejavnostmi rodiške brato-
vščine zasledimo stavbe, oddane v najem, zemljišča, oddana v kmetovanje,
živino, oddano v rejo, dajanje posojil in podobno (Peršolja 2009, 21, 45–46,
385–386; Peršolja in Pregelj 1997, 95).
Med vidnim, navideznim in zastrtim
Izvorna namembnost Franciscejskega katastra močno opredeljuje tipolo-
gijo podatkov in informacij, ki jih vsebujeta tako njegov spisovni kot karto-
grafski del. Posledično odločno prevladuje poudarek na vsebinah in značil-
nostih, povezanih s kmetijstvom. Kljub temu je na podlagi uradnih usme-
ritev in zavzetosti sestavljavcev v nekaterih njegovih delih mogoče zasle-
diti tudi informacije, ki presegajo ožjo sfero kmetijskih vidikov, čeprav so
⁸ Panjek (2018b) ter tam navedena literatura.
75
