Page 81 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 81
Slika Rodika izpred dveh stoletij
»teorija o osrednjih zemljiških jedrih, ki pravi, da je imelo naselje sprva
sorazmerno malo obdelane zemlje, in to v neposredni bližini, navadno na
posebno ugodnih tleh, ko pa se je večalo, so v obdelovanje pritegnili nova
zemljišča«.¹⁴
Ta tesna vzročna povezanost med lokacijo agrarne zemlje in naselij je
bila na Krasu še posebej izrazita, in sicer ne glede na značilen dvojni, vzpo-
redni naselitveni model z naselbinsko lokacijo na vrhu griča in obenem v
dolini, ki se je uveljavil najkasneje do rimskega časa (Slapšak 1999).
Kot lokacijska determinanta utrjenih naselij železne dobe na Krasu
izstopa bližina in dostopnost kvalitetne obdelovalne zemlje. Agrarne
niše s primernimi obdelovalnimi površinami so v kraškem okolju iz-
razito omejene in razpršene, železnodobna mreža utrjenih naselij pa
nadzoruje vse pomembnejše danes aktivne niše. Če odmislimo odsto-
panja zaradi nadzorne in obrambne lege [. . .], so v razmerju do nasel-
binskih lokacij območja poljedelske rabe vedno središčna. [Slapšak
2003, 244]
To velja tako za višinska kot nižinska naselja, kar »poudari pomen agrar-
nih virov kot odločilnega kriterija«, pri čemer se tudi »sodobna« naselja v
številnih primerih locirajo ob prazgodovinske agrarne niše, kar velja tudi
za naš primer – Rodik.¹⁵
Nedvomno dejstvo je, da se v 1. tisočletju pr. n. š. na Krasu obliku-
jejo prostorske enote [. . .] in to tako, da omogočajo racionalno izko-
riščanje zelo omejenih območij obdelovalne zemlje v regiji. Ta struk-
tura tako temeljito opredeli meje in možnosti subsistenčne ekono-
mije v regiji, da [bo] tudi kompletna menjava prebivalstva [. . .] akti-
virala iste agrarne niše in novi naseljenci bodo prednostno aktivirali
že vzpostavljene naselbinske lokacije. [Slapšak 2003, 247]
Sklepamo lahko, da naravne značilnosti Krasa dajejo posebno podporo
teoriji osrednjih zemljiških jeder, čeprav je treba obenem upoštevati dej-
stvo, da kmetijska raba kraškega prostora zahteva stalno, sprotno, neu-
trudno prilagajanje in ohranjanje s strani človeka.
Območje Rundiktov, katerih center je bilo naselje Ajdovščina nad Rodi-
kom, je sicer bilo bistveno širše od območja kasnejše vaške skupnosti Ro-
¹⁴ Pleterski (2011, 14), ki se opira na Ilešiča (1950, 48–49).
¹⁵ Slapšak (2003, 244), posebej za Rodik opomba št. 7 in str. 248.
81
»teorija o osrednjih zemljiških jedrih, ki pravi, da je imelo naselje sprva
sorazmerno malo obdelane zemlje, in to v neposredni bližini, navadno na
posebno ugodnih tleh, ko pa se je večalo, so v obdelovanje pritegnili nova
zemljišča«.¹⁴
Ta tesna vzročna povezanost med lokacijo agrarne zemlje in naselij je
bila na Krasu še posebej izrazita, in sicer ne glede na značilen dvojni, vzpo-
redni naselitveni model z naselbinsko lokacijo na vrhu griča in obenem v
dolini, ki se je uveljavil najkasneje do rimskega časa (Slapšak 1999).
Kot lokacijska determinanta utrjenih naselij železne dobe na Krasu
izstopa bližina in dostopnost kvalitetne obdelovalne zemlje. Agrarne
niše s primernimi obdelovalnimi površinami so v kraškem okolju iz-
razito omejene in razpršene, železnodobna mreža utrjenih naselij pa
nadzoruje vse pomembnejše danes aktivne niše. Če odmislimo odsto-
panja zaradi nadzorne in obrambne lege [. . .], so v razmerju do nasel-
binskih lokacij območja poljedelske rabe vedno središčna. [Slapšak
2003, 244]
To velja tako za višinska kot nižinska naselja, kar »poudari pomen agrar-
nih virov kot odločilnega kriterija«, pri čemer se tudi »sodobna« naselja v
številnih primerih locirajo ob prazgodovinske agrarne niše, kar velja tudi
za naš primer – Rodik.¹⁵
Nedvomno dejstvo je, da se v 1. tisočletju pr. n. š. na Krasu obliku-
jejo prostorske enote [. . .] in to tako, da omogočajo racionalno izko-
riščanje zelo omejenih območij obdelovalne zemlje v regiji. Ta struk-
tura tako temeljito opredeli meje in možnosti subsistenčne ekono-
mije v regiji, da [bo] tudi kompletna menjava prebivalstva [. . .] akti-
virala iste agrarne niše in novi naseljenci bodo prednostno aktivirali
že vzpostavljene naselbinske lokacije. [Slapšak 2003, 247]
Sklepamo lahko, da naravne značilnosti Krasa dajejo posebno podporo
teoriji osrednjih zemljiških jeder, čeprav je treba obenem upoštevati dej-
stvo, da kmetijska raba kraškega prostora zahteva stalno, sprotno, neu-
trudno prilagajanje in ohranjanje s strani človeka.
Območje Rundiktov, katerih center je bilo naselje Ajdovščina nad Rodi-
kom, je sicer bilo bistveno širše od območja kasnejše vaške skupnosti Ro-
¹⁴ Pleterski (2011, 14), ki se opira na Ilešiča (1950, 48–49).
¹⁵ Slapšak (2003, 244), posebej za Rodik opomba št. 7 in str. 248.
81
