Page 82 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 82
ksander Panjek
dik, kakršno izkazuje Franciscejski kataster (Slapšak 1997, 35). Kljub temu
lahko jedro rodiške »agrarne niše«, to je najboljša zemljišča v niši, v pri-
meru samega naselja rodiške Ajdovščine identificiramo z »rodiškim po-
ljem«, ki ga bomo v nadaljevanju postavili v središče naše pozornosti. Z
vidika namena tega prispevka morda ni odveč opozoriti še na pisno izpri-
čani način poteka naselitve Slovanov v ta prostor. V mislih imam znameniti
rižanski placit iz leta 804, ki je med drugimi vprašanji urejal dostop do na-
ravnih virov med obalnimi mesti in slovanskim prebivalstvom v zaledju.
Prostor, ki ga je placit obravnaval, je poleg istrskega polotoka nedvomno
obsegal tudi vsaj del Krasa in Brkinov, kolikor sta pripadala tržaškemu nu-
merusu.¹⁶ »Na našo zemljo [je] naselil Slovane. Ti orjejo na naših njivah
in na naših krčevinah, kosijo na naših travnikih, pasejo na naših pašni-
kih.« (Krahwinkler 2004, 90) Relevantno sporočilo je tu to, da so se Slovani
posluževali enakih vrst rabe okolja, kot so se jih ljudje pred njimi (Panjek
2015b, 99). V rodiškem primeru bi to pomenilo, da so obdelovali tamkajšnje
rodovitno polje, kar je v sozvočju z že navedeno Slapšakovo interpretacijo
dolgega trajanja, to je da na Krasu novi prebivalci aktivirajo »iste agrarne
niše«.
Za namen naše analize smo sestavili podatkovno bazo, v kateri smo
združili informacije in podatke iz dveh katastrskih seznamov, in sicer pose-
stnikov stavbnih parcel in posestnikov kmetijskih zemljišč (1820; ast, cf,
s e 618/2, p g p in 618/4, p b p). Na katastrskem zemljevidu naselja Rodik
smo začrtali območja petih vaških četrti, to so Podluza, Plajner, Ulica gu-
ranja, Ulica dulanja in Babenski kraj. Vsako stavbno parcelo smo povezali
s hišno številko in jo na tej podlagi povezali z zemljiškimi parcelami, ki so
pripadale vsaki hišni številki in odgovarjajočemu gospodarju na območju
rodiškega polja. Na podlagi katastrskega zemljevida smo »širše« območje
polja zamejili na parcele, ki so se nahajale na območjih z ledinskimi imeni
»Strede Putti«, »Pod Doze«, »Pod Nisauza«, »Cherwizza«, »Pod Wasu«, »Per
Kleni«, »Per Billi«, »Kankouze« in »Standerouze«. Tako je vsak gospodar v
naši bazi dobil svoj seznam zemljiških parcel na »širšem« območju polja.
Prvi rezultat, zanimiv za namen te analize, ki smo ga pridobili na tej
točki, je sledeči. Izkazalo se je, da nihče izmed bivajočih na Kozini ni pose-
doval nobene parcele na »širšem« rodiškem polju, izmed zunanjih kmetov
pa le dva, vsak po eno. Med družinskimi poglavarji, stanujočimi v Rodiku,
pa le eden ni posedoval niti ene parcele na širšem rodiškem polju.
V naslednjem koraku smo vse lastnike zemljiških parcel razvrstili na
¹⁶ O teritorialnem obsegu placita glej Pleterski (2005) in Žitko (2005).
82
dik, kakršno izkazuje Franciscejski kataster (Slapšak 1997, 35). Kljub temu
lahko jedro rodiške »agrarne niše«, to je najboljša zemljišča v niši, v pri-
meru samega naselja rodiške Ajdovščine identificiramo z »rodiškim po-
ljem«, ki ga bomo v nadaljevanju postavili v središče naše pozornosti. Z
vidika namena tega prispevka morda ni odveč opozoriti še na pisno izpri-
čani način poteka naselitve Slovanov v ta prostor. V mislih imam znameniti
rižanski placit iz leta 804, ki je med drugimi vprašanji urejal dostop do na-
ravnih virov med obalnimi mesti in slovanskim prebivalstvom v zaledju.
Prostor, ki ga je placit obravnaval, je poleg istrskega polotoka nedvomno
obsegal tudi vsaj del Krasa in Brkinov, kolikor sta pripadala tržaškemu nu-
merusu.¹⁶ »Na našo zemljo [je] naselil Slovane. Ti orjejo na naših njivah
in na naših krčevinah, kosijo na naših travnikih, pasejo na naših pašni-
kih.« (Krahwinkler 2004, 90) Relevantno sporočilo je tu to, da so se Slovani
posluževali enakih vrst rabe okolja, kot so se jih ljudje pred njimi (Panjek
2015b, 99). V rodiškem primeru bi to pomenilo, da so obdelovali tamkajšnje
rodovitno polje, kar je v sozvočju z že navedeno Slapšakovo interpretacijo
dolgega trajanja, to je da na Krasu novi prebivalci aktivirajo »iste agrarne
niše«.
Za namen naše analize smo sestavili podatkovno bazo, v kateri smo
združili informacije in podatke iz dveh katastrskih seznamov, in sicer pose-
stnikov stavbnih parcel in posestnikov kmetijskih zemljišč (1820; ast, cf,
s e 618/2, p g p in 618/4, p b p). Na katastrskem zemljevidu naselja Rodik
smo začrtali območja petih vaških četrti, to so Podluza, Plajner, Ulica gu-
ranja, Ulica dulanja in Babenski kraj. Vsako stavbno parcelo smo povezali
s hišno številko in jo na tej podlagi povezali z zemljiškimi parcelami, ki so
pripadale vsaki hišni številki in odgovarjajočemu gospodarju na območju
rodiškega polja. Na podlagi katastrskega zemljevida smo »širše« območje
polja zamejili na parcele, ki so se nahajale na območjih z ledinskimi imeni
»Strede Putti«, »Pod Doze«, »Pod Nisauza«, »Cherwizza«, »Pod Wasu«, »Per
Kleni«, »Per Billi«, »Kankouze« in »Standerouze«. Tako je vsak gospodar v
naši bazi dobil svoj seznam zemljiških parcel na »širšem« območju polja.
Prvi rezultat, zanimiv za namen te analize, ki smo ga pridobili na tej
točki, je sledeči. Izkazalo se je, da nihče izmed bivajočih na Kozini ni pose-
doval nobene parcele na »širšem« rodiškem polju, izmed zunanjih kmetov
pa le dva, vsak po eno. Med družinskimi poglavarji, stanujočimi v Rodiku,
pa le eden ni posedoval niti ene parcele na širšem rodiškem polju.
V naslednjem koraku smo vse lastnike zemljiških parcel razvrstili na
¹⁶ O teritorialnem obsegu placita glej Pleterski (2005) in Žitko (2005).
82
