Page 71 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 71
5 Preverjanje in ocenjevanje
znanja
5.1 Opredelitev osnovnih pojmov
Preverjanje in ocenjevanja znanja je proces merjenja, dokumentiranja
in vrednotenja spremenjenega vedenja učečih se (Simonson idr. 2011,
263). Ocenjevanje učnih dosežkov učečih se je nujni del vsakega izo-
braževalnega procesa (Šteh in Šarić 2016, 65). Sistematično zbiranje
podatkov o doseženih učnih dosežkih (Marentič-Požarnik 2000, 260)
je učitelju v pomoč pri spremljanju procesa učenja ter prilagajanju uč-
nega procesa učečemu se. Ovrednotenje doseženih učnih rezultatov z
opisnimi ali s številčnimi ocenami imenujemo ocenjevanje. Marentič-
Požarnikova (2000, 260) izpostavlja nujnost povezanosti ocenjevanja s
preverjanjem znanja. Ocenjevanja brez preverjanja naj ne bi bilo, lahko
pa izvedemo le preverjanje. Obseg in strukturo znanja lahko preverimo
na začetku učne enote (diagnostično preverjanje) (str. 26), kar nam
pomaga pri ugotavljanju predznanja učečih se in prilagajanju učnega
procesa predznanju oziroma iskanju rešitev za zapolnitev vrzeli v njem
(dodatne vsebine in gradiva). Med učnim procesom se razumevanje uč-
nih vsebin običajno preverja neprekinjeno, neformalno ali formalno
(Jarvis, Holford in Griffin 2003, 159). Neformalno pomeni, da učencem
zastavimo vprašanja o določeni temi, formalno pa, da uporabimo kvize
in različne naloge, povezane s temo. Preverjanje dosežkov učnega pro-
cesa med samim učnim procesom je znano kot formativno ocenjevanje,
medtem ko sta preverjanje in ocenjevanje naučenega na koncu učnega
procesa znana kot sumativno ocenjevanje (str. 159). Na koncu učnega
procesa se znanje običajno oceni s pisnim in/ali z ustnim izpitom.
Številni avtorji (Marentič-Požarnik 2000, 563; Wiliam 2011; Jackel
idr. 2017; Brown in Glover 2019) izpostavljajo pozitiven učinek povra-
tne informacije pri preverjanju in ocenjevanju znanja na proces učenja,
zaradi česar je povratna informacija nujen sestavni del vsakega prever-
janja in ocenjevanja znanja ter mora biti integrirana v proces učenja.
Ocenjevanje tako ne sme predstavljati le zajemanja podatkov o dosega-
nju učnih izidov, saj mora biti, med drugim, skladno z namenom učenja
71
znanja
5.1 Opredelitev osnovnih pojmov
Preverjanje in ocenjevanja znanja je proces merjenja, dokumentiranja
in vrednotenja spremenjenega vedenja učečih se (Simonson idr. 2011,
263). Ocenjevanje učnih dosežkov učečih se je nujni del vsakega izo-
braževalnega procesa (Šteh in Šarić 2016, 65). Sistematično zbiranje
podatkov o doseženih učnih dosežkih (Marentič-Požarnik 2000, 260)
je učitelju v pomoč pri spremljanju procesa učenja ter prilagajanju uč-
nega procesa učečemu se. Ovrednotenje doseženih učnih rezultatov z
opisnimi ali s številčnimi ocenami imenujemo ocenjevanje. Marentič-
Požarnikova (2000, 260) izpostavlja nujnost povezanosti ocenjevanja s
preverjanjem znanja. Ocenjevanja brez preverjanja naj ne bi bilo, lahko
pa izvedemo le preverjanje. Obseg in strukturo znanja lahko preverimo
na začetku učne enote (diagnostično preverjanje) (str. 26), kar nam
pomaga pri ugotavljanju predznanja učečih se in prilagajanju učnega
procesa predznanju oziroma iskanju rešitev za zapolnitev vrzeli v njem
(dodatne vsebine in gradiva). Med učnim procesom se razumevanje uč-
nih vsebin običajno preverja neprekinjeno, neformalno ali formalno
(Jarvis, Holford in Griffin 2003, 159). Neformalno pomeni, da učencem
zastavimo vprašanja o določeni temi, formalno pa, da uporabimo kvize
in različne naloge, povezane s temo. Preverjanje dosežkov učnega pro-
cesa med samim učnim procesom je znano kot formativno ocenjevanje,
medtem ko sta preverjanje in ocenjevanje naučenega na koncu učnega
procesa znana kot sumativno ocenjevanje (str. 159). Na koncu učnega
procesa se znanje običajno oceni s pisnim in/ali z ustnim izpitom.
Številni avtorji (Marentič-Požarnik 2000, 563; Wiliam 2011; Jackel
idr. 2017; Brown in Glover 2019) izpostavljajo pozitiven učinek povra-
tne informacije pri preverjanju in ocenjevanju znanja na proces učenja,
zaradi česar je povratna informacija nujen sestavni del vsakega prever-
janja in ocenjevanja znanja ter mora biti integrirana v proces učenja.
Ocenjevanje tako ne sme predstavljati le zajemanja podatkov o dosega-
nju učnih izidov, saj mora biti, med drugim, skladno z namenom učenja
71
