Page 72 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 72
5 Preverjanje in ocenjevanje znanja
ter prek različnih (osmišljenih) aktivnosti, ki vodijo k doseganju učnih
izidov, podpirati proces učenja (Brown 2019, 50). Že leta, predvsem na
douniverzitetnem izobraževanju, se poudarja k učečemu se usmerjeno
učenje, kjer je učeči se aktivno vključen v proces učenja, formativno oce-
njevanje pa predstavlja ocenjevanje za učenje (angl. assessment for lear-
ning), za razliko od učenja, kjer se preverjajo in ocenjujejo le rezultati
učenja (angl. assessment of learning), kar predstavlja sumativno ocenje-
vanje. Pozitivne učinke ocenjevanja za učenje je na osnovi številnih raz-
iskav predstavil Wiliam (2011). Čeprav se omenjene raziskave nanašajo
predvsem na mlajše učence, pa imata formativno preverjanje in ocenje-
vanje pomembno vlogo tudi v visokem šolstvu (Jackel idr. 2017). Slednje
je razvidno tudi iz pomembnih znanstvenih revij, usmerjenih v objavlja-
nje člankov o tem področju, kot je npr. revija Assessment & Evaluation
in Higher Education, pa tudi iz monografij, kot je npr. že druga izdaja
monografije o inovativnem ocenjevanju v visokem šolstvu urednic Bro-
wnove in Gloverjeve (2019). Pregled naslovov in ključnih besed objavlje-
nih člankov v omenjeni reviji izkazuje vedno večji pomen učne analitike,
ki omogoča pravočasno diagnosticiranje ovir pri napredovanju študen-
tov in takojšnje ukrepanje. Učna analitika omogoča tudi diferenciacijo
in prilagajanje učenja učečemu se (Sclater, Peasgood in Mullan 2016, 5).
5.2 Ocenjevanje v slovenski visokošolski zakonodaji
Pomembnost ocenjevanja v slovenskem visokem šolstvu je razvidna
iz Zakona o visokem šolstvu (z v i s) (2012), kjer so načini ocenjevanja
opredeljeni kot obvezna sestavina študijskih programov prve in druge
stopnje (35. člen) ter tudi študijskih programov za izpopolnjevanje (35.a
člen). Način ocenjevanja v posameznih študijskih programih je razviden
tudi iz evidence študijskih programov (e v š) (81.d člen). Preverjanje
in ocenjevanje znanja je kot obvezna sestavina študijskega programa
vključeno v Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih
zavodov in študijskih programov (v nadaljevanju Merila) (2017). Merila
(7. člen, 5. standard) predvidevajo preverjanje vnaprej objavljenih meril
in načinov ocenjevanja, pravičnost in preglednost ocenjevanja ter upo-
rabo različnih metod ocenjevanja. V postopku akreditacije študijskega
programa se preverja tudi pomoč visokošolskega zavoda učiteljem pri
razvijanju znanj na področju ocenjevanja. Načini ocenjevanja morajo
biti opredeljeni na način, iz katerega je razvidno, da se resnično pre-
verja doseganje učnih izidov in kompetenc. Merila poudarjajo vlogo,
ki jo imata preverjanje in ocenjevanje znanja pri sprotnem študiju ter
72
ter prek različnih (osmišljenih) aktivnosti, ki vodijo k doseganju učnih
izidov, podpirati proces učenja (Brown 2019, 50). Že leta, predvsem na
douniverzitetnem izobraževanju, se poudarja k učečemu se usmerjeno
učenje, kjer je učeči se aktivno vključen v proces učenja, formativno oce-
njevanje pa predstavlja ocenjevanje za učenje (angl. assessment for lear-
ning), za razliko od učenja, kjer se preverjajo in ocenjujejo le rezultati
učenja (angl. assessment of learning), kar predstavlja sumativno ocenje-
vanje. Pozitivne učinke ocenjevanja za učenje je na osnovi številnih raz-
iskav predstavil Wiliam (2011). Čeprav se omenjene raziskave nanašajo
predvsem na mlajše učence, pa imata formativno preverjanje in ocenje-
vanje pomembno vlogo tudi v visokem šolstvu (Jackel idr. 2017). Slednje
je razvidno tudi iz pomembnih znanstvenih revij, usmerjenih v objavlja-
nje člankov o tem področju, kot je npr. revija Assessment & Evaluation
in Higher Education, pa tudi iz monografij, kot je npr. že druga izdaja
monografije o inovativnem ocenjevanju v visokem šolstvu urednic Bro-
wnove in Gloverjeve (2019). Pregled naslovov in ključnih besed objavlje-
nih člankov v omenjeni reviji izkazuje vedno večji pomen učne analitike,
ki omogoča pravočasno diagnosticiranje ovir pri napredovanju študen-
tov in takojšnje ukrepanje. Učna analitika omogoča tudi diferenciacijo
in prilagajanje učenja učečemu se (Sclater, Peasgood in Mullan 2016, 5).
5.2 Ocenjevanje v slovenski visokošolski zakonodaji
Pomembnost ocenjevanja v slovenskem visokem šolstvu je razvidna
iz Zakona o visokem šolstvu (z v i s) (2012), kjer so načini ocenjevanja
opredeljeni kot obvezna sestavina študijskih programov prve in druge
stopnje (35. člen) ter tudi študijskih programov za izpopolnjevanje (35.a
člen). Način ocenjevanja v posameznih študijskih programih je razviden
tudi iz evidence študijskih programov (e v š) (81.d člen). Preverjanje
in ocenjevanje znanja je kot obvezna sestavina študijskega programa
vključeno v Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih
zavodov in študijskih programov (v nadaljevanju Merila) (2017). Merila
(7. člen, 5. standard) predvidevajo preverjanje vnaprej objavljenih meril
in načinov ocenjevanja, pravičnost in preglednost ocenjevanja ter upo-
rabo različnih metod ocenjevanja. V postopku akreditacije študijskega
programa se preverja tudi pomoč visokošolskega zavoda učiteljem pri
razvijanju znanj na področju ocenjevanja. Načini ocenjevanja morajo
biti opredeljeni na način, iz katerega je razvidno, da se resnično pre-
verja doseganje učnih izidov in kompetenc. Merila poudarjajo vlogo,
ki jo imata preverjanje in ocenjevanje znanja pri sprotnem študiju ter
72
