Page 73 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 73
Uporaba i k t pri preverjanju in ocenjevanju znanja 5.3
spremljanju napredka študenta. Iz slednjega lahko razberemo usmeri-
tev Meril k sprotnima (formativnima) preverjanju in ocenjevanju zna-
nja, čemur sledi povratna informacija učitelja. V obrazcu učnega načrta,
ki ga Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem
šolstvu (n a k v i s) predlaga na spletni strani,¹ je podrobna opredelitev
načinov preverjanja in ocenjevanja znanja prepuščena visokošolskemu
učitelju oziroma visokošolskemu zavodu. Na u p fm je učiteljem pripo-
ročeno, da v čim večji meri vključujejo formativne načine preverjanja in
ocenjevanja znanja. Sam obrazec učnega načrta omogoča vpis strukture
končne ocene, ki jo lahko sestavljajo krajši in daljši pisni izdelki, javni
nastopi in predstavitve študentov ter drugi načini sprotnih preverjanja
in ocenjevanja znanja. Delež končnega (pisnega ali ustnega) ocenjeva-
nja znanja naj bi ne predstavljal več kot 50 v končni oceni predmeta.
Večina visokošolskih učiteljev te smernice upošteva, so pa tudi izjeme,
ki sumativnemu ocenjevanju še vedno dajejo velik pomen in takšen
način ocenjevanja predstavlja večinski delež ali pa se ocenjevanje pri
predmetu opravi le na koncu.
5.3 Uporaba i kt pri preverjanju in ocenjevanju znanja
Videli smo, da je opredelitev e-učenja veliko (preveč). Naj na tem mestu
izpostavimo opredelitev Ameriškega društva za usposabljanje in razvoj
(American Society for Training and Development – a st d) ter opredeli-
tev eu, ki e-učenje (angl. e-learning) opredelita kot učenje, pri katerem
se uporablja ikt, ne glede na to, ali se pedagoški postopek izvaja v kla-
sičnih učilnicah ali na daljavo (Fee 2009, 14–15). i k t je mogoče v pe-
dagoški proces vključiti v posameznih fazah (npr. posredovanje znanja
prek e-gradiv ali komunikacija prek foruma) ali pa na daljavo izvedemo
celoten pedagoški proces. Tako na daljavo izvedemo posredovanje zna-
nja, utrjevanje pa tudi preverjanje in ocenjevanje znanja. Elektronsko
podprto ocenjevanje imenujemo e-ocenjevanje (Stödberg 2012). Stöd-
berg (2012) je analiziral članke, objavljene v treh indeksiranih revijah,
Assessment & Evaluation in Higher Education, Computers & Education in
British Journal of Educational Technology, in ugotovil, da se je zanimanje
za e-ocenjevanje v visokem šolstvu med letoma 2004 in 2009 povečalo.
Analiza objavljenih prispevkov je pokazala, da se tehnologija uporablja
za formativno in za sumativno ocenjevanje. Izpostavlja pa izzive izva-
janja e-ocenjevanja v praksi (Warburton 2009 v Stödberg 2012).
¹ Glej https://www.nakvis.si/akreditacije-in-evalvacije-v-visokem-solstvu/enakvis/.
73
spremljanju napredka študenta. Iz slednjega lahko razberemo usmeri-
tev Meril k sprotnima (formativnima) preverjanju in ocenjevanju zna-
nja, čemur sledi povratna informacija učitelja. V obrazcu učnega načrta,
ki ga Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem
šolstvu (n a k v i s) predlaga na spletni strani,¹ je podrobna opredelitev
načinov preverjanja in ocenjevanja znanja prepuščena visokošolskemu
učitelju oziroma visokošolskemu zavodu. Na u p fm je učiteljem pripo-
ročeno, da v čim večji meri vključujejo formativne načine preverjanja in
ocenjevanja znanja. Sam obrazec učnega načrta omogoča vpis strukture
končne ocene, ki jo lahko sestavljajo krajši in daljši pisni izdelki, javni
nastopi in predstavitve študentov ter drugi načini sprotnih preverjanja
in ocenjevanja znanja. Delež končnega (pisnega ali ustnega) ocenjeva-
nja znanja naj bi ne predstavljal več kot 50 v končni oceni predmeta.
Večina visokošolskih učiteljev te smernice upošteva, so pa tudi izjeme,
ki sumativnemu ocenjevanju še vedno dajejo velik pomen in takšen
način ocenjevanja predstavlja večinski delež ali pa se ocenjevanje pri
predmetu opravi le na koncu.
5.3 Uporaba i kt pri preverjanju in ocenjevanju znanja
Videli smo, da je opredelitev e-učenja veliko (preveč). Naj na tem mestu
izpostavimo opredelitev Ameriškega društva za usposabljanje in razvoj
(American Society for Training and Development – a st d) ter opredeli-
tev eu, ki e-učenje (angl. e-learning) opredelita kot učenje, pri katerem
se uporablja ikt, ne glede na to, ali se pedagoški postopek izvaja v kla-
sičnih učilnicah ali na daljavo (Fee 2009, 14–15). i k t je mogoče v pe-
dagoški proces vključiti v posameznih fazah (npr. posredovanje znanja
prek e-gradiv ali komunikacija prek foruma) ali pa na daljavo izvedemo
celoten pedagoški proces. Tako na daljavo izvedemo posredovanje zna-
nja, utrjevanje pa tudi preverjanje in ocenjevanje znanja. Elektronsko
podprto ocenjevanje imenujemo e-ocenjevanje (Stödberg 2012). Stöd-
berg (2012) je analiziral članke, objavljene v treh indeksiranih revijah,
Assessment & Evaluation in Higher Education, Computers & Education in
British Journal of Educational Technology, in ugotovil, da se je zanimanje
za e-ocenjevanje v visokem šolstvu med letoma 2004 in 2009 povečalo.
Analiza objavljenih prispevkov je pokazala, da se tehnologija uporablja
za formativno in za sumativno ocenjevanje. Izpostavlja pa izzive izva-
janja e-ocenjevanja v praksi (Warburton 2009 v Stödberg 2012).
¹ Glej https://www.nakvis.si/akreditacije-in-evalvacije-v-visokem-solstvu/enakvis/.
73
