Page 102 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 102
5 Analiza odgovorov in ugotovitve raziskave
Ribištvo v Sloveniji prehaja v kulturno dediščino, ne gre za gospodarsko
pomembno panogo. Ohraniti bi ga morali zaradi tradicije in zgodovine
krajev, ribiško floto bi morali očistiti in tako bi tisti ribiči, ki bodo ostali,
lahko normalno opravljali ribolov.
Intervjuvanec i11 je dejal, da bi evropska sredstva morala biti pora-
bljena za smotrnejše namene. Dejal je, da bi bilo potrebno med letom
ribolov ustaviti, zato da bi se lahko jeseni, kadar je rib največ, boljše lo-
vilo. Dodal je še, da bi morala biti država odločnejša pri reševanju teh
težav.
Intervjuvanec i 12 je dejal, da je potreben prodor prodaje iz sloven-
skih ribogojnic v trgovske verige. Ponuditi bo treba tudi kaj takega, kar
potrebuje določen segment potrošnikov; mlajše generacije raje nakupu-
jejo fileje in očiščene ribe. Morali bi pospeševati akvakulturo, ki ponuja
velike možnosti, ker imamo dobre pogoje. Možnosti za razvoj vidi v za-
prtih akvakulturnih sistemih. V ribištvo se veliko vlaga, vendar z malo
učinka, saj vlaganje ne pripomore k trajnosti panoge in celotne oskrbne
verige. Denar iz ribiškega sklada ni dovolj učinkovit in bi bilo zagotovo
lahko več učinka v smeri povečanja dodatne vrednosti in trajnosti ribi-
škega trga. Ribogojstvo potrebuje stroko, ki bo vnašala napredno tehno-
logijo, kar bo omogočilo boljše gojenje. Dogaja se tudi, da nekateri ribo-
gojci nimajo interesa za večji razvoj in so zadovoljni s sedanjo prodajo.
Intervjuvanec meni, da bi morda potrebovali le dodatno motivacijo.
Intervjuvanec i13 je povedal, da je potrebno pomagati podjetjem, ki
se ukvarjajo z ribogojstvom. Pomagati jim je treba pri vzpostavitvi cen
v trgovskih verigah, omogočati, da bo veriga kratka, zagotavljati, da se
bo izvajala dobra proizvodna praksa in da se bodo proizvajali varni ter
kakovostni izdelki. Če se bodo odločili za predelavo, bodo prav tako po-
trebovali pomoč, da se lahko doseže ustrezen proces predelave. Gre za
zanimivo področje, Slovenci imamo velik potencial za razvoj sladkovo-
dnega ribogojstva.
Intervjuvanec i14 je omenil, da bi morali tudi prilov prodati na trgu.
Javnost potrebuje več ozaveščanja o ribiških izdelkih. Potrošnikom je
treba povedati, kako potekata ribolov in akvakultura, kakšne prakse se
izvajajo in kako je izdelek nastal.
Intervjuvanec i15 je dejal, da bi se stanje na slovenskem ribiškem trgu
izboljšalo s korektnim informiranjem javnosti. Slovenci bi morali jesti
več rib, zato ker so ribe zdravo in lažje prebavljivo živilo v primerjavi z
govejim ali s svinjskim mesom. Možnost za razvoj je tudi v ponudbi slo-
venskih rib z vinom, saj imajo slovenski vinarji že narejene tržne poti.
102
Ribištvo v Sloveniji prehaja v kulturno dediščino, ne gre za gospodarsko
pomembno panogo. Ohraniti bi ga morali zaradi tradicije in zgodovine
krajev, ribiško floto bi morali očistiti in tako bi tisti ribiči, ki bodo ostali,
lahko normalno opravljali ribolov.
Intervjuvanec i11 je dejal, da bi evropska sredstva morala biti pora-
bljena za smotrnejše namene. Dejal je, da bi bilo potrebno med letom
ribolov ustaviti, zato da bi se lahko jeseni, kadar je rib največ, boljše lo-
vilo. Dodal je še, da bi morala biti država odločnejša pri reševanju teh
težav.
Intervjuvanec i 12 je dejal, da je potreben prodor prodaje iz sloven-
skih ribogojnic v trgovske verige. Ponuditi bo treba tudi kaj takega, kar
potrebuje določen segment potrošnikov; mlajše generacije raje nakupu-
jejo fileje in očiščene ribe. Morali bi pospeševati akvakulturo, ki ponuja
velike možnosti, ker imamo dobre pogoje. Možnosti za razvoj vidi v za-
prtih akvakulturnih sistemih. V ribištvo se veliko vlaga, vendar z malo
učinka, saj vlaganje ne pripomore k trajnosti panoge in celotne oskrbne
verige. Denar iz ribiškega sklada ni dovolj učinkovit in bi bilo zagotovo
lahko več učinka v smeri povečanja dodatne vrednosti in trajnosti ribi-
škega trga. Ribogojstvo potrebuje stroko, ki bo vnašala napredno tehno-
logijo, kar bo omogočilo boljše gojenje. Dogaja se tudi, da nekateri ribo-
gojci nimajo interesa za večji razvoj in so zadovoljni s sedanjo prodajo.
Intervjuvanec meni, da bi morda potrebovali le dodatno motivacijo.
Intervjuvanec i13 je povedal, da je potrebno pomagati podjetjem, ki
se ukvarjajo z ribogojstvom. Pomagati jim je treba pri vzpostavitvi cen
v trgovskih verigah, omogočati, da bo veriga kratka, zagotavljati, da se
bo izvajala dobra proizvodna praksa in da se bodo proizvajali varni ter
kakovostni izdelki. Če se bodo odločili za predelavo, bodo prav tako po-
trebovali pomoč, da se lahko doseže ustrezen proces predelave. Gre za
zanimivo področje, Slovenci imamo velik potencial za razvoj sladkovo-
dnega ribogojstva.
Intervjuvanec i14 je omenil, da bi morali tudi prilov prodati na trgu.
Javnost potrebuje več ozaveščanja o ribiških izdelkih. Potrošnikom je
treba povedati, kako potekata ribolov in akvakultura, kakšne prakse se
izvajajo in kako je izdelek nastal.
Intervjuvanec i15 je dejal, da bi se stanje na slovenskem ribiškem trgu
izboljšalo s korektnim informiranjem javnosti. Slovenci bi morali jesti
več rib, zato ker so ribe zdravo in lažje prebavljivo živilo v primerjavi z
govejim ali s svinjskim mesom. Možnost za razvoj je tudi v ponudbi slo-
venskih rib z vinom, saj imajo slovenski vinarji že narejene tržne poti.
102
