Page 101 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 101
Predlogi za izboljšanje trenutnega stanja 5.14
Dodal je še, da imamo glede na slovensko stopnjo samooskrbe z ribi-
škimi izdelki še veliko prostora za dvig proizvodnje.
Intervjuvanec i6 je omenil, da bo za spremembo prehranjevalnih na-
vad potrebna izvedba projektov za promocijo rib in ribiških izdelkov ter
za izobraževanje v vrtcih in šolah. Napovedal je tudi, da se bo v prihod-
nje izvajalo ocenjevanje ribiških izdelkov, ampak mora biti to dolgoročni
projekt. Če hočemo doseči spremembe, je treba projekte na področju ri-
bištva izvajati dolgoročno. Omenil je, da ima akvakultura dobre pogoje
in da bi bilo treba pregledati celinske vode ter preučiti, kakšne ribogoj-
ske prakse so najprimernejše.
Intervjuvanec i7 je dejal, da bi potrošnike morali ozaveščati o kako-
vosti slovenske ulovljene ribe, prav tako bi jih morali izobraževati, kako
pripravljati ribe, da te ohranijo kakovost. Potrošnikom bi morali sporo-
čiti, kdaj imajo slovenski ribiči največji ulov, in spodbujati nakup sveže
in lokalno ulovljene ribe v Sloveniji. Še imamo razvojnega prostora za
povečanje prodaje po ugodnih cenah in za povečanje potrošnje.
Intervjuvanec i 8 je bil mnenja, da bi morskemu ribištvu pomagalo,
če bi za določen čas zaustavili celoten ribolov, enako bi morali narediti
tudi v Italiji, na Hrvaškem, v Črni Gori in Albaniji. Zaradi velikega šte-
vila ljudi, ki so odvisni od ribiške dejavnosti in z njo povezanih dejav-
nosti, pa je to verjetno nemogoče pričakovati. Zaustavitev ribolova po-
meni, da bi morale države subvencionirati ribiče, verjetno pa nobena
država nima dovolj denarja za takšno podporo celotnega ribiškega sek-
torja. Izvajanje akcij, kjer se omeji ribolov določenih vrst, bi tudi lahko
pripomoglo k ohranitvi staležev. Dober primer je akcija, ki so jo izpeljali
za modroplavutega tuna. Omenil je, da je v Sloveniji prilova malo, da to
nima velikega vpliva na morje v primerjavi z večjimi ribiškimi ladjami iz
tujine. Slovenska flota in ribiški trg sta majhna, Slovenija ni velik igralec
na področju ribištva.
Intervjuvanec i 9 je dejal, da bi bilo potrebno ustvariti širšo mrežo,
kjer bi bili ribiški izdelki lažje dosegljivi, zato da potrošnik ne bi bil ve-
zan le na lokalne ribogojnice in večje trgovine. Izvajati bi morali več oza-
veščanja in izobraževanja potrošnikov. Ena izmed dobrih rešitev je po-
vezovanje ribogojcev. Ribiška panoga je v Sloveniji premalo zastopana,
možne so izboljšave.
Intervjuvanec i 10 je menil, da bi morali urediti ribiško floto, da bi
ostali le ribiči, ki dejansko opravljajo ribolov. Ribičem je potrebno po-
magati in jim omogočiti, da se diverzificirajo ali znotraj turizma ali v
nekih drugih dejavnostih. Pričakovano je, da se bo ulov še zmanjševal.
101
Dodal je še, da imamo glede na slovensko stopnjo samooskrbe z ribi-
škimi izdelki še veliko prostora za dvig proizvodnje.
Intervjuvanec i6 je omenil, da bo za spremembo prehranjevalnih na-
vad potrebna izvedba projektov za promocijo rib in ribiških izdelkov ter
za izobraževanje v vrtcih in šolah. Napovedal je tudi, da se bo v prihod-
nje izvajalo ocenjevanje ribiških izdelkov, ampak mora biti to dolgoročni
projekt. Če hočemo doseči spremembe, je treba projekte na področju ri-
bištva izvajati dolgoročno. Omenil je, da ima akvakultura dobre pogoje
in da bi bilo treba pregledati celinske vode ter preučiti, kakšne ribogoj-
ske prakse so najprimernejše.
Intervjuvanec i7 je dejal, da bi potrošnike morali ozaveščati o kako-
vosti slovenske ulovljene ribe, prav tako bi jih morali izobraževati, kako
pripravljati ribe, da te ohranijo kakovost. Potrošnikom bi morali sporo-
čiti, kdaj imajo slovenski ribiči največji ulov, in spodbujati nakup sveže
in lokalno ulovljene ribe v Sloveniji. Še imamo razvojnega prostora za
povečanje prodaje po ugodnih cenah in za povečanje potrošnje.
Intervjuvanec i 8 je bil mnenja, da bi morskemu ribištvu pomagalo,
če bi za določen čas zaustavili celoten ribolov, enako bi morali narediti
tudi v Italiji, na Hrvaškem, v Črni Gori in Albaniji. Zaradi velikega šte-
vila ljudi, ki so odvisni od ribiške dejavnosti in z njo povezanih dejav-
nosti, pa je to verjetno nemogoče pričakovati. Zaustavitev ribolova po-
meni, da bi morale države subvencionirati ribiče, verjetno pa nobena
država nima dovolj denarja za takšno podporo celotnega ribiškega sek-
torja. Izvajanje akcij, kjer se omeji ribolov določenih vrst, bi tudi lahko
pripomoglo k ohranitvi staležev. Dober primer je akcija, ki so jo izpeljali
za modroplavutega tuna. Omenil je, da je v Sloveniji prilova malo, da to
nima velikega vpliva na morje v primerjavi z večjimi ribiškimi ladjami iz
tujine. Slovenska flota in ribiški trg sta majhna, Slovenija ni velik igralec
na področju ribištva.
Intervjuvanec i 9 je dejal, da bi bilo potrebno ustvariti širšo mrežo,
kjer bi bili ribiški izdelki lažje dosegljivi, zato da potrošnik ne bi bil ve-
zan le na lokalne ribogojnice in večje trgovine. Izvajati bi morali več oza-
veščanja in izobraževanja potrošnikov. Ena izmed dobrih rešitev je po-
vezovanje ribogojcev. Ribiška panoga je v Sloveniji premalo zastopana,
možne so izboljšave.
Intervjuvanec i 10 je menil, da bi morali urediti ribiško floto, da bi
ostali le ribiči, ki dejansko opravljajo ribolov. Ribičem je potrebno po-
magati in jim omogočiti, da se diverzificirajo ali znotraj turizma ali v
nekih drugih dejavnostih. Pričakovano je, da se bo ulov še zmanjševal.
101
