Page 105 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 105
Razlike med gospodarskim in negospodarskim ribištvom 6.6
se izvaja na celinskih vodah, pomembno je, ker zagotavlja sladkovodne
ribe na lokalni ravni in tudi za prodajo v trgovske verige. Priskrbuje tudi
ribe za poribljavanje naravnih vodotokov in komercialnih ribnikov.
6.5 Razlike med gospodarskim in negospodarskim ribištvom
Gospodarsko ribištvo v Sloveniji sestavljajo gospodarski ribolov, prede-
lava in trženje ribiških izdelkov ter akvakultura. Omenjene dejavnosti
se izvajajo z namenom prodaje ribiških izdelkov potrošnikom. Sektor
gospodarskega ribolova je majhen in se še dodatno manjša. V Sloveniji
ni tega, da bi gospodarski ribiči zagotavljali surovine za določeno pre-
delovalno industrijo. Gospodarski ribiči večino ulova prodajo lokalno
ali na borzi v Trstu. Tu se pojavlja težava, saj je zaradi prekomernega
ribolova v morju vse manj rib. Negospodarsko ribištvo so rekreacijski
ribolov, znanstveno-raziskovalni ribolov in športni ribolov. Rekreacij-
sko ribištvo je ljubiteljska dejavnost, ki se močno povezuje s turizmom.
Rekreacijski ribiči bodisi vzamejo ulov ali ga izpustijo v reko oziroma
ribnik glede na predpise, ki veljajo za določeno vodno telo. Športni ri-
bolov sodi med rekreacijski ribolov, kjer se tekmuje v lovu na težjo ribo.
Upravljanje vodnih virov in ribogojstvo sta lahko gospodarskega ali ne-
gospodarskega značaja. Ribogojstvo se izvaja tudi za ohranjanje ogro-
ženih vrst in za njihovo varovanje.
6.6 Vključitev ekološkega in trajnostnega razvoja v ribištvo
ter ribiški trg v Sloveniji
Trajnostni in ekološki vidik se v ribištvu in na trgu rib v Sloveniji upo-
števata, vendar v omejeni količini, vlaganja v trajnostni razvoj bi lahko
bila boljša in učinkovitejša, veliko intervjuvancev je izpostavilo, da je
razvoj v smeri trajnosti pomanjkljiv. Ekološko stanje morja je odvisno
tudi od ravnanja sosednjih držav, ki imajo stik z Jadranskim morjem,
posledično ima Slovenija omejene možnosti za izboljšanje stanja. Kon-
trole glede omejitve ribolova in zaščitenih vrst so prisotne. V Sloveniji
imamo omejitve glede ribolovnih orodij, časa ribolova in velikosti ulo-
vljenih rib. Imamo tudi kar nekaj naravnih rezervatov, ki so zaščiteni
in kjer se ribolov ne sme izvajati. Veliko intervjuvancev je menilo, da
ribiči pri ribolovu s kočami povzročajo škodo morskemu dnu. Investi-
cij v trajnostni razvoj je premalo ali so neučinkovite, saj intervjuvanci v
tem niso videli zadostnega učinka. Edini način, ki bi lahko pripomogel,
da se staleži rib v slovenskem morju okrepijo, je ta, da bi se za nekaj
časa popolnoma zaustavilo ribolov, kar je težko izvedljivo iz več razlo-
105
se izvaja na celinskih vodah, pomembno je, ker zagotavlja sladkovodne
ribe na lokalni ravni in tudi za prodajo v trgovske verige. Priskrbuje tudi
ribe za poribljavanje naravnih vodotokov in komercialnih ribnikov.
6.5 Razlike med gospodarskim in negospodarskim ribištvom
Gospodarsko ribištvo v Sloveniji sestavljajo gospodarski ribolov, prede-
lava in trženje ribiških izdelkov ter akvakultura. Omenjene dejavnosti
se izvajajo z namenom prodaje ribiških izdelkov potrošnikom. Sektor
gospodarskega ribolova je majhen in se še dodatno manjša. V Sloveniji
ni tega, da bi gospodarski ribiči zagotavljali surovine za določeno pre-
delovalno industrijo. Gospodarski ribiči večino ulova prodajo lokalno
ali na borzi v Trstu. Tu se pojavlja težava, saj je zaradi prekomernega
ribolova v morju vse manj rib. Negospodarsko ribištvo so rekreacijski
ribolov, znanstveno-raziskovalni ribolov in športni ribolov. Rekreacij-
sko ribištvo je ljubiteljska dejavnost, ki se močno povezuje s turizmom.
Rekreacijski ribiči bodisi vzamejo ulov ali ga izpustijo v reko oziroma
ribnik glede na predpise, ki veljajo za določeno vodno telo. Športni ri-
bolov sodi med rekreacijski ribolov, kjer se tekmuje v lovu na težjo ribo.
Upravljanje vodnih virov in ribogojstvo sta lahko gospodarskega ali ne-
gospodarskega značaja. Ribogojstvo se izvaja tudi za ohranjanje ogro-
ženih vrst in za njihovo varovanje.
6.6 Vključitev ekološkega in trajnostnega razvoja v ribištvo
ter ribiški trg v Sloveniji
Trajnostni in ekološki vidik se v ribištvu in na trgu rib v Sloveniji upo-
števata, vendar v omejeni količini, vlaganja v trajnostni razvoj bi lahko
bila boljša in učinkovitejša, veliko intervjuvancev je izpostavilo, da je
razvoj v smeri trajnosti pomanjkljiv. Ekološko stanje morja je odvisno
tudi od ravnanja sosednjih držav, ki imajo stik z Jadranskim morjem,
posledično ima Slovenija omejene možnosti za izboljšanje stanja. Kon-
trole glede omejitve ribolova in zaščitenih vrst so prisotne. V Sloveniji
imamo omejitve glede ribolovnih orodij, časa ribolova in velikosti ulo-
vljenih rib. Imamo tudi kar nekaj naravnih rezervatov, ki so zaščiteni
in kjer se ribolov ne sme izvajati. Veliko intervjuvancev je menilo, da
ribiči pri ribolovu s kočami povzročajo škodo morskemu dnu. Investi-
cij v trajnostni razvoj je premalo ali so neučinkovite, saj intervjuvanci v
tem niso videli zadostnega učinka. Edini način, ki bi lahko pripomogel,
da se staleži rib v slovenskem morju okrepijo, je ta, da bi se za nekaj
časa popolnoma zaustavilo ribolov, kar je težko izvedljivo iz več razlo-
105