Page 100 - Izzivi razvoja ribištva v Sloveniji
P. 100
5 Analiza odgovorov in ugotovitve raziskave
sladkovodnih vrst rib, vrste, kot so krap, ščuka in smuč, so premalo po-
znane. Potrebno je ugotoviti, kako bi lahko povečali povpraševanje po
teh vrstah. Evropski ribiški sklad bo moral spodbuditi ukrepe, ki bodo
v večji meri podpirali ribogojstvo in ribiče. Sredstva iz Evropskega ri-
biškega sklada niso bila dovolj učinkovito porabljena, kar je zmanjšalo
vpliv na trg rib. Potrebno bo izvesti ukrepe, ki bodo spodbujali mlade, da
se začnejo ukvarjati z dejavnostjo ribogojstva. Ukrepi morajo tudi spod-
bujati večanje proizvodnje, izgradnjo ribogojnic in oglaševanje ribiških
izdelkov. Za dodaten razvoj ribogojstva se morajo ribogojci povezovati s
trgovskimi verigami in tam ponuditi svoje izdelke, saj večina potrošni-
kov nakupuje v trgovskih centrih. V ribogojstvu je potrebno zagotavljati
dobre proizvodne prakse in kratke dobavne verige.
Intervjuvanec i1 je dejal, da bi lahko pomagali usklajena akcija ogla-
ševanja ponudbe, osveščanja potrošnikov o zdravi prehrani, inovativni
proizvodi, ki bi pritegnili potrošnike, in boljša motivacija za predelo-
valce in male podjetnike, da se pridružijo ribiškemu trgu. Vrste iz pri-
lova je potrebno ponuditi v restavracijah ali iz njih narediti zanimiv pro-
izvod, ki ga lahko izdelujejo v manjših predelovalnih obratih. Potrošnike
bi morali ozavestiti o lokalni hrani in o nadzoru nad poreklom ribiških
proizvodov.
Intervjuvanec i3 je povedal, da prilov ne gre na trg, saj kupci nimajo
navade, da bi nakupovali in se prehranjevali z vrstami, ki so v prilovu. V
Italiji je to drugače, tam so te ribe izkoriščene in jih prodajajo na trgu.
Povečati je treba prodajo rib, ujetih v Sloveniji, na domačem tržišču na-
mesto prodaje na borzi v Trstu. Slovenski ribiči bi dosegali višje cene
ulova na trgu, če bi se združili v ribiško organizacijo, ki bi pomagala tr-
žiti ribe in ustvariti za potrošnike zanimivo blagovno znamko.
Intervjuvanec i4 je omenil, da bi lahko pripomogla tudi stalna kon-
trola. Potrebujemo tudi več zavedanja o sladkovodnih ribah, več moni-
toringa, več promocije in izobraževanja. Ugotoviti bi bilo treba, kako
bi se lahko povečalo povpraševanje po sladkovodnih vrstah rib, kot so
krap, ščuka in smuč, ki so zelo kakovostne ribe.
Intervjuvanec i5 je povedal, da se pripravlja nova perspektiva Evrop-
skega sklada za pomorstvo in ribištvo, ki bo trajala od leta 2021 do
2027. V novi perspektivi bo potrebno izbrati ukrepe, ki bodo spodbu-
dni za mlade, da bodo videli prednosti v dejavnosti ribogojstva. Ukrepi
bodo morali spodbujati prevzeme, povečanje proizvodnje, izgradnjo ri-
bogojnic in promocijo ribiških izdelkov. Promocija je zgodba brez konca,
nenehno je potrebno spodbujati potrošnike in promocijo nadgrajevati.
100
sladkovodnih vrst rib, vrste, kot so krap, ščuka in smuč, so premalo po-
znane. Potrebno je ugotoviti, kako bi lahko povečali povpraševanje po
teh vrstah. Evropski ribiški sklad bo moral spodbuditi ukrepe, ki bodo
v večji meri podpirali ribogojstvo in ribiče. Sredstva iz Evropskega ri-
biškega sklada niso bila dovolj učinkovito porabljena, kar je zmanjšalo
vpliv na trg rib. Potrebno bo izvesti ukrepe, ki bodo spodbujali mlade, da
se začnejo ukvarjati z dejavnostjo ribogojstva. Ukrepi morajo tudi spod-
bujati večanje proizvodnje, izgradnjo ribogojnic in oglaševanje ribiških
izdelkov. Za dodaten razvoj ribogojstva se morajo ribogojci povezovati s
trgovskimi verigami in tam ponuditi svoje izdelke, saj večina potrošni-
kov nakupuje v trgovskih centrih. V ribogojstvu je potrebno zagotavljati
dobre proizvodne prakse in kratke dobavne verige.
Intervjuvanec i1 je dejal, da bi lahko pomagali usklajena akcija ogla-
ševanja ponudbe, osveščanja potrošnikov o zdravi prehrani, inovativni
proizvodi, ki bi pritegnili potrošnike, in boljša motivacija za predelo-
valce in male podjetnike, da se pridružijo ribiškemu trgu. Vrste iz pri-
lova je potrebno ponuditi v restavracijah ali iz njih narediti zanimiv pro-
izvod, ki ga lahko izdelujejo v manjših predelovalnih obratih. Potrošnike
bi morali ozavestiti o lokalni hrani in o nadzoru nad poreklom ribiških
proizvodov.
Intervjuvanec i3 je povedal, da prilov ne gre na trg, saj kupci nimajo
navade, da bi nakupovali in se prehranjevali z vrstami, ki so v prilovu. V
Italiji je to drugače, tam so te ribe izkoriščene in jih prodajajo na trgu.
Povečati je treba prodajo rib, ujetih v Sloveniji, na domačem tržišču na-
mesto prodaje na borzi v Trstu. Slovenski ribiči bi dosegali višje cene
ulova na trgu, če bi se združili v ribiško organizacijo, ki bi pomagala tr-
žiti ribe in ustvariti za potrošnike zanimivo blagovno znamko.
Intervjuvanec i4 je omenil, da bi lahko pripomogla tudi stalna kon-
trola. Potrebujemo tudi več zavedanja o sladkovodnih ribah, več moni-
toringa, več promocije in izobraževanja. Ugotoviti bi bilo treba, kako
bi se lahko povečalo povpraševanje po sladkovodnih vrstah rib, kot so
krap, ščuka in smuč, ki so zelo kakovostne ribe.
Intervjuvanec i5 je povedal, da se pripravlja nova perspektiva Evrop-
skega sklada za pomorstvo in ribištvo, ki bo trajala od leta 2021 do
2027. V novi perspektivi bo potrebno izbrati ukrepe, ki bodo spodbu-
dni za mlade, da bodo videli prednosti v dejavnosti ribogojstva. Ukrepi
bodo morali spodbujati prevzeme, povečanje proizvodnje, izgradnjo ri-
bogojnic in promocijo ribiških izdelkov. Promocija je zgodba brez konca,
nenehno je potrebno spodbujati potrošnike in promocijo nadgrajevati.
100
